• Kaj je humanizem?
• Kako je nastal humanizem?
• Značilnosti humanizma
• Humanizem in renesansa
• Kakšni so bili humanisti?
• Vrste humanizma
• Pomen in vpliv humanizma

Pojasnimo, kaj je humanizem, njegove vrste in kako je nastal ta filozofski trend. Pa tudi, kako so bili humanisti.

Humanistična misel je dala prednost človeku pred religioznim.

Kaj je humanizem?

Humanizem je bilo evropsko filozofsko, intelektualno in kulturno gibanje, ki se je pojavilo v štirinajstem stoletju in je temeljilo na integraciji nekaterihvrednote velja za univerzalnega in neodtujljivegačloveško bitje. Ta miselni tok je nastal v nasprotju s teološkim mišljenjem, v katerem je bil Bog porok in središčeživljenje.

Humanistična misel je a doktrina antropocentrično, ki skuša zagotoviti, da je človeška rasa merilo, iz katerega se vzpostavljajo kulturni parametri. Ta skupina je privilegirana znanosti in so ga zanimale vse tiste discipline, katerih namen je bil razvoj vrednote človekovega bitja.

Zanašanje na velike mislece antike (kot Aristotel in Platon), menili, da je znanje dal moč oseb, ki jih zagotavlja sreča Y Svoboda. Zaradi tega so skušali klasična dela razširitiznanje in ustvarite a družba bolj kultiviran.

Trenutno ta tok nasprotuje potrošniškim težnjam, narcizmu, telesni egzaltaciji in vsemu, kar implicira izkoriščanje posameznika.

Poglej tudi:Ilustracija

Kako je nastal humanizem?

Izum tiskarskega stroja je vplival na vzpon humanizma.

Humanizem je nastal v 15. stoletju v Italiji z vplivom avtorjev iz 14. stoletja, kot sta Francesco Petrarca in Giovanni Boccaccio, ki sta zagovarjala grško-rimske ideje in kulturo.

Nekateri zgodovinski dogodki so prispevali k širjenju te misli, eden izmed njih je bil pojav tiskanje Leta 1450 ga je izumil Johannes Gutenberg. Ta revolucionarni izum je omogočil izdajanje knjig, pamfletov in transparentov, namenjenih širjenju kritičnih sporočil. Zahvaljujoč tiskarni so se humanistične misli širile proti mislim srednjeveški.

Drug pomemben dejavnik je bilo ustvarjanje velikih univerz (kot so Alcalá, Henares in Louvaina), od koder je prispevalo k širjenju humanističnih idej inkritično razmišljanje.

29. oktobra 1945 je filozof Jean Paul Sartre predaval o povojnem podnebju in to, kar je rekel, je od tistega trenutka naprej močno vplivalo na vso filozofsko misel. Ta konferenca se je imenovala »The eksistencializem To je humanizem« in je označil mejnik s predstavitvijo novega pojmovanja človeka in humanizma.

V Parizu v ruševinah po2. svetovne vojne, je ta konferenca dala ton iskanju novega človeškega obzorja, novega moralnega obzorja, ki vključuje odgovornost človeka in njegovega obstoj, zunaj tega, kar je napredek in njegove uničujoče vojne posledice.

Značilnosti humanizma

• Razvil je antropocentrično predstavo o svetu in opustil teocentrično idejo, ki je vladala zadnja stoletja zgodovine.
• Izpostavil je idejo o modelu znanja, ki je veliko čistejši od tistega, ki je obstajal v srednjem veku.
• Zagovarjal je idejo o uporabi človeškega razuma kot motorja za iskanje odgovorov, pri čemer je pustil ob strani prepričanja Y dogme vere.
• Preoblikovan model izobraževanje obstoječega do takrat, s čimer daje pomen študiju latinskih in grških klasikov ter odpira nove šole, ki so spodbujale študij drugih jeziki in klasične črke.
• Razvil je znanosti kot nprslovnica,retoriko,literatura,filozofije moralno inzgodovino, tesno povezana s človeškim duhom.
• Prizadeval si je odpraviti vsak zaprt sistem, ki ni dopuščal množice perspektiv misel. Mislilo se je, da bo s to spremembo dosežen celoten razvoj človeka: telesni in duhovni, estetski in verski.

Humanizem in renesansa

The renesanse To je bilo zgodovinsko obdobje, ki je trajalo od štirinajstega stoletja do šestnajstega stoletja, ki je skušalo zapustiti srednji vek in se umaknilo Moderna doba.

Za to obdobje so bili značilni velik umetniški, znanstveni razvoj ter družbene, politične in gospodarske spremembe, ki so skušale pokopati ostanke srednjega veka (ki je veljal za temno fazo) in pripeljali do razvoja buržoazija.

Humanizem je bil intelektualni tok, ki se je razvil v tem zgodovinskem obdobju in spodbujal antropocentrično vizijo sveta, pri čemer je puščal ob strani teocentrično tradicijo in poudarjal sposobnosti človeka in človeškega razuma. Poleg tega je skušal rešiti tradicije in dela grško kulturo Roman.

Kakšni so bili humanisti?

Humanisti človeka niso videli s teološke perspektive.

Humanisti so človeka cenili takšnega, kot je: naravno in zgodovinsko bitje. Za razliko od moških prejšnje dobe so humanisti nehali gledati na človeka s teološke perspektive.

Bili so verniki, večinoma kristjani, a so odgovore na svoja vprašanja o svetu in stvareh iskali pri starodavnih mislecih. Niso razveljavilivera, vendar so menili, da ima civilno funkcijo in da je orodje za vzdrževanjemir družbe.

Med najvidnejšimi učenjaki tega časa so:

• Leonardo Bruni (1370-1444). Italijanski zgodovinar in politik z izjemnim delom pri reševanju klasikov grško-rimske književnosti.
• Giovanni Pico della Mirandola (1463 - 1494). Italijanski filozof in mislec, njegovo najbolj reprezentativno delo "900 tez" je zbirka najbolj odmevnih filozofskih idej, ki so obstajale do takrat.
• Erazem Rotterdamski (1466 - 1536). Nizozemski filozof in teolog je bil kritik institucij, moči tistega časa in zlorab članov katoliške cerkve, ki ji je pripadal. Zagovarjal je svobodo misli in grško-rimske tradicije v svojih »adagiosih« (izgovorih), poleg tega pa si je prizadeval, da bi imeli vsi ljudje dostop do evangelija in z njim naukov Jezusa Kristusa. Njegovo delo: "In Praise of Madness" je imelo velik vpliv.
• Thomas More (1478-1535). Angleški teolog in politik je velik del svojega življenja posvetil pravni praksi in študiju teologija in grško-rimske kulture. "Utopia" je bilo eno njegovih slavnih del, napisanih v celoti v latinščini. Leta 1535 je bil obglavljen, ker ni hotel podpisati akta o uveljavitvi kralja Henrika VIII za vodjo anglikanske cerkve.
• Juan Luis Vives (1492 - 1540). Španski filozof je bil predhodnik ideje o izvajanju reform v akademski sferi in potrebi po socialni pomoči najbolj potrebnim. Skušal je prilagoditi klasiko, da bi bila dostopna študentom.

Vrste humanizma

• krščanski humanizem. Versko gibanje, ki išče, da se človek lahko uresniči iz krščanskega okvira.
• Evolucijski humanizem. Miselni tok, ki niha med filozofijo,epistemologija inantropologija in v središče postavlja človeka.
• Sekularni humanizem. Gibanje, ki temelji na določenih filozofskih tokovih in naznanstvena metoda da bi izključili te nadnaravne razlage, kot je npr kreacionizem, ki obstajajo na izvor vesolja in odčloveštvo.

Pomen in vpliv humanizma

Humanizem velja za eno od prevladujočih ideologij v času renesanse, predvsem zato, ker so njegove antropocentrične ideje domnevale spremembo paradigmo. Ta tok se je osredotočil na razvoj človekovih lastnosti in postavil racionalnost kot način razumevanja sveta.

Pomen humanizma je v reševanju in širjenju grško-rimskih tradicij. V tem obdobju so bili narejeni prevodi velikih klasičnih del, ki so omogočili dostop do njih večjemu delu prebivalstvo.

Poleg tega je spodbujal izobraževalne reforme, da bi znanje postal bolj dostopen, in dajal vrednost humanističnim študijam ter prispeval k razvoju znanosti, kot so retorika, literatura in slovnica. Humanizem izstopa po širjenju vrednot, kot je toleranca, neodvisnost in svobodna volja.