- Kaj je filozofija?
- Izvor filozofije
- Čemu je filozofija?
- Veje filozofije
- Pomen filozofije
- Filozofija in znanost
Pojasnimo, kaj je filozofija, njen izvor, veje in čemu služi. Tudi zakaj je pomemben in njegov odnos do znanosti.
Filozofi že od antičnih časov razmišljajo o morali, lepoti in samem obstoju.Kaj je filozofija?
S sodobnega vidika je filozofija neke vrste znanost mati iz katere skoraj vse discipline specializirano, kar poznamo danes. Svoje interese usmerja v refleksijo, predvsem na teme, kot je npr moralno, lepota, izkušnje, jezik in obstoj sama.
Njegovo ime izvira iz grških besed filein ("Ljubezen") in Sofija (»Modrost«), bi morali sklepati, da gre za ljubezen do znanja, strast do razumevanja ali kaj podobnega. Nemogoče je razumeti, kaj je filozofija, ne da bi upoštevali njen izvor, njeno zgodovino posebnost in mesto, ki ga še vedno zavzema v sodobnem svetu.
Skoraj lažje je reči, kaj filozofija ni, na primer njeno posebno iskanje modrosti je veliko širše (pa tudi globoko in transcendentalno) od znanosti, predvsem uporabne.
Prav tako se razlikuje od iskanja, ki ga predlaga vera, saj slednja temelji na veri, filozofija pa na človeškem razumu. Odmika se tudi od ezoterike, okultizma in psevdoznanosti v tem, da deluje s preverljivim, logičnim, organiziranim in legitimnim znanjem.
Ker pa so filozofska študijska področja tako široka, ponavadi sovpadajo s področji mnogih drugih disciplin; a jih hkrati filozofija presega. Na splošno je to znanje o znanju, torej je misel na samo misel in na človeško bitje sposoben proizvajati.
Izvor filozofije
Filozofija je izjemno starodavna: njen izvor je treba iskati nazaj Klasična Grčija, okoli 5. stoletja pr. Pravijo, da ga je izumil starodavni matematik in mislec Pitagora (ok. 569-ok. 475 pr.n.št.), ki je na vprašanje špartanskega kralja Leonida, ali se res šteje za modreca, ponižno odgovoril, da je bolj "ljubitelj" ali "iskalec" modrosti (filozof).
Sam Pitagora je filozofe opredelil kot tretjo vrsto oseb, drugačne od tistih, ki radi delujejo in pridobivajo priznanje, in tudi od tistih, ki radi trgujejo in služijo dobiček. Nasprotno, filozofi so težili le k opazovanju in razumevanju.
Tako so storili tudi prvi veliki zahodni filozofi, kot so Sokrat (470-399 pr.n.št.), Platon (ok. 427-347) in Artistotel (384-322 pr.n.št.). Poleg tega so zaznamovali temeljni mejnik v misli, da bo poznejši rimski imperij podedoval in posredoval vsem Evrope.
Druga pomembna imena so Anaksagora, Demokrit, Diogen Laercij, Heraklit, Tales iz Mileta in množica grških in rimskih mislecev.
Bili so tudi pomembni filozofi vzhodne antike, v Azija in Bližnji vzhod, kot so Siddharta Guatama (Buda), Bodhidharma, Chárvaka in Konfucij, vsi ustanovitelji pomembnih miselnih tradicij (in včasih tudi religij) v svojih državah. kulture.
Čemu je filozofija?
Nagnjeni smo k temu, da je filozofija stvar preteklosti, podobna zgodovini, ali da jo je znanost popolnoma izpodrinila in je zdaj ničvredna. To je deloma posledica zmage pragmatičnega in utilitarnega modela mišljenja v svetu, ki ceni stvari glede na njihovo neposredno in praktično uporabo.
Vendar pa nič ne more biti dlje od resnice: filozofija je veliko orodje človeka, ki mu omogoča, da razume poti, po katerih hodi misel, in jih predvideva. Poleg tega prepoznava dileme in težave ki zaznamujejo vsak zgodovinski trenutek, ki živi.
V vršnih trenutkih človeštva, ko so vsiljeni spremembe ali nastane kaos, se javno mnenje obrne na glas filozofov, da mu pomaga razmišljati o dogajanju: natančno določiti, kaj je najpametneje narediti, ali kakšna je najprimernejša miselna dinamika in kakšni boljši rezultati bodo prinesli dolgi rok.
Veje filozofije
Filozofija, tako kot vse znanosti, obsega različne veje, kot so:
- Metafizika. Osredotoča se na študij realnost: njegova narava, struktura, sestavni deli in temeljna načela. Nekateri temeljni pojmi, s katerimi razumemo svet, izhajajo iz določene metafizične tradicije.
- Gnoseologija. Poznan tudi kot teorija znanja, preučuje različne oblike znanja in dinamiko, s katero se znanje doseže, osredotočen na sam način konstruiranja znanja.
- Logika. Posvečeno študiju formalnih in racionalnih miselnih postopkov, demonstracij in sklepanja, s pomočjo katerih jih je mogoče pridobiti sklepi iz prostorov.
- etika. Posvečen je študiju morale, vrlina, dolžnost, sreča in kodekse človeškega vedenja, da bi nekako našli mesto človeka v svetu.
- Estetski. To je veja, ki proučuje koncept lepote in lepote ter poskuša najti njen pomen in načine določanja.
- Politična filozofija. Posvečena je teoretičnemu preučevanju odnosov med ljudmi v družbi: lahko, politične strukture, vlada, itd
- Filozofija jezika. Preučite jezik kot pojav: kaj je, kakšna je njegova narava in kaj predstavlja za človeštvo. Vse to z neempiričnimi metodami, kar ga razlikuje od jezikoslovje.
Pomen filozofije
Filozofija je ena najstarejših disciplin v človeški zgodovini. Njegov pomen ni izključno za humanistiko in znanstvenike umetnost ali zgodovino. Njegova množica vej in specializacij ji omogoča, da razmišlja o dilemah sodobnega človeka in se uporablja na različnih področjih znanja.
Predstavlja možnost razmišljanja o tem, kako spreminjamo svet, se pravi, kako spreminjamo sebe in hkrati o tem, kako razmišljamo o tem. Filozofija je ogledalo, v katerem se pogledamo, da bi vedeli, kdo smo.
Filozofija in znanost
Pojav znanosti v šestnajstem stoletju je za vedno spremenil način razmišljanja Zahoda in sveta ter končal tako starodavne oblike filozofije kot srednjeveško versko vero. To je temeljna značilnost sodobnega sveta. Vendar to ne pomeni, da znanstveni diskurz preprečuje obstoj filozofije, daleč od tega.
Trenutno razmerje med obema razumemo z dveh zornih kotov:
- Znanstvena filozofija. To jemlje kot referenco znanstvene ugotovitve in je namenjeno razmišljanju o načinu njihove proizvodnje, načinu znanstvena misel razvija in tako predstavlja dodatek znanja, ki ga organizira sodobne znanosti.
- Špekulativna filozofija. To ostaja brez kakršnih koli suženj v zvezi z znanstveno spoznanje, in tiste katere koli druge oblike znanja, odvisno samo od lastnega življenja.