znanstvena misel

Znanje

2022

Pojasnimo, kaj je znanstveno mišljenje in kako je nastalo. Tudi značilnosti in primeri znanstvenega mišljenja.

Znanstveno mišljenje temelji na razumu in kritičnem duhu.

Kaj je znanstveno razmišljanje?

Znanstveno razmišljanje je način sklepanje inavguriran z nastankom sodobnih znanosti. Temelji na skepticizem, opazovanje in eksperimentiranje, to je v dokazljivem preverjanju interpretacij, ki jih naredimo o svetu in zakonih, ki ga urejajo.

Znanstveno mišljenje je vrsta misel pozablja na metode in sklepanje vera, magija in srednjeveška sholastika. Raje objemite kritično razmišljanje in racionalist renesančnih filozofov.

V modernosti se je izkazalo predvsem v Znanstvena metoda, ki ga je v svojem delu formalno predlagal filozof in pisatelj Sir Francis Bacon (1561-1626). De dignitate et augmentis scientarumn ("O dostojanstvu in napredku znanosti"). Ampak to je predvsem, skupaj z njegovo uporabo za tehnike ( tehnologijo), sodobnega sveta, kot ga poznamo.

Je zelo učinkovit pri prevajanju opazovanega vesolja v dokazljive, ponovljive in merljive pojave z namenom, da so neodvisni od individualnih subjektivnosti. Tako nam je to doseglo metode in orodja, nepredstavljiva v časih pred njenim nastankom in formalizacijo.

Od takrat je znanost koraka naprej. Spremembe, ki jih povzroča, so v družbi razprave etično o odgovornosti za posledice.

Izvor znanstvene misli

Skrb vedeti in razumeti vesolje, torej zametek znanstvene misli, obstaja v naši vrsti od njenega nastanka. Zato so bili veliki praktiki tega, kar je bilo v starih časih znano kot "filozofija", ali" naravna filozofija "in ki je neposredni predhodnik sodobna znanost.

Prav znanstvena misel se je pojavila po renesanse. Bila je posledica radikalnih filozofskih in kulturnih sprememb, ki so se zgodile po koncu srednjeveški in zamenjava verske vere s človeškim razumom kot vrednost vrhovni od človeštvo.

Značilnosti znanstvene misli

Znanstvene teorije, kot je evolucija, je treba dokazati z dokazi.

Znanstveno mišljenje je sestavljeno iz štirih bistvenih značilnosti:

  • Objektivnost in racionalnost. Znanstvena misel mora biti tuja občutkom, interesom in mnenjem tistega, ki jo oblikuje, saj skuša pridobiti sklepi glede zakonov, ki urejajo vesolje, ne glede na spoštovanje Ljudje.
  • Dokazljivost in preverljivost. Znanstveni sklepi morajo biti univerzalni in za to jih je treba empirično dokazati, tako da veljajo po vsem svetu in jih je mogoče preveriti z neposrednimi izkušnjami (eksperimenti) ali z razlago, ki je ni mogoče ovreči s pomočjo argumenti logično in dokazljivo.
  • Sistematično in metodično. Znanstvena misel se izvaja z urejenimi, razložljivimi postopki, ki korak za korakom tvorijo racionalen, empiričen in analiziran sistem v katerem koli njegovem elementu. Tako je na primer treba poskus ponoviti tolikokrat, kot je potrebno, in vedno dobiti enak rezultat.
  • Natančnost in komunikativnost. Kadar koli pride do znanstvenega zaključka, mora biti ta natančen, torej konkreten, specifičen in mora biti sposoben razumeti in razložiti tretjim osebam, torej sporočiti v celoti.

Primeri znanstvenega razmišljanja

Tudi najosnovnejše tehnologije so plod znanstvenega razmišljanja.

Po eni strani klici natančne znanosti ali ostri so manifestacija znanstvenega mišljenja. Prav tako so tisti s posebnimi aplikacijami v tehnologiji, kot npr elektrika, računalništvo val astronomijo, na primer.

Poleg tega je zgledov znanstvene misli ogromno racionalno znanje, empirično, preverljiv in komunikacijski. Med njimi so zakoni o fizično, aplikacije kemija, razumevanje anatomijo in biokemija.

Znanstveno razmišljanje najdemo tudi v manj očitnih kontekstih, kot je sklepanje matematiki in logično, teorije socioloških, psihološko, ekonomsko in drugi družbene vede. V vseh primerih je potrebno, da so v skladu s predpostavkami in zahtevami znanstvene metode.

!-- GDPR -->