Pojasnimo, kaj je anatomija in kaj ta znanost preučuje. Vrste anatomije in primeri sistemov in aparatov anatomije.
Struktura živih bitij se imenuje anatomija.Kaj je anatomija?
Anatomija je a znanost ki preučuje zgradbo živih bitij, to je lokacijo in razporeditev njihovih organov (npr kosti, mišice in drobovine) ter odnos med njimi. Imenuje se tudi lastna anatomija strukturo od živa bitja. Ta izraz se pogosto uporablja v znanostih, kot sta medicina in biologija.
Beseda anatomija izvira iz grščine in je sestavljena iz prislova Ana (Kaj to pomeni nad) in glagol vzemi (Kaj to pomeni rezati oz rez). Kombinacija teh besed je oblikovala izraz anatémnein, kar pomeni "rezati od zgoraj navzdol" in tudi "razrezati". Izvor besede anatomija ni naključen, saj je osnova te znanosti seciranje trupel za študij. Tisti, ki študirajo katero koli vejo biologije, morajo preučiti tudi anatomijo svojih predmetov študija človek oz žival, vključno zelenjava.
Zahvaljujoč prispevkom anatomskih študij bi bilo mogoče in je mogoče narediti velika odkritja v znanosti. Te ugotovitve skupaj z napredkom tehnologijo, omogočajo znanstvenikom, da nadaljujejo z odkrivanjem vedno več dogodkov in celo razvijejo orodja z različnimi aplikacijami (kot so cepiva in protetika med drugimi primeri).
V anatomiji obstaja veliko podrazdelkov, kot so:
- Sistematična ali deskriptivna anatomija. Razdelite telo na sisteme.
- Klinična ali uporabna anatomija. Relates diagnoza in zdravljenje.
- Primerjalna anatomija. Primerjajte človeško anatomijo s anatomijo drugih živali.
- Patološka anatomija. Namenjen je preučevanju propadanja tkiv, organov in sistemov.
- Funkcionalna ali fiziološka anatomija. Preučite funkcije organov.
- Anatomija rastlin. Podružnica botanika posvečen proučevanju notranje zgradbe rastlin.
- Živalska ali veterinarska anatomija. Posvečena je študiju in opis teles živali.
- Človeška anatomija. Posvečena je preučevanju in opisu človeškega telesa.
Aparati in sistemi človeške anatomije
Čeprav se izraza "sistem" in "aparat" zelo pogosto uporabljata kot sopomenke, v praksi niso. V kontekstu človeškega telesa se sistem nanaša na niz podobnih organov zaradi njihovega izvora in strukture, katerih cilj je sodelovati pri opravljanju določene fiziološke funkcije v telesu.
Sistemi človeškega telesa združujejo organe, ki so sestavljeni iz podobnih tkiv. Po drugi strani je aparat niz sistemov, ki prispevajo k izpolnjevanju iste funkcije, njegova organizacija pa je običajno bolj zapletena kot sistemska. Poleg tega je za razliko od sistemov aparat sestavljen iz organov, katerih tkiva so raznolika ali heterogena.
V človeškem telesu so identificirani različni sistemi in naprave, med katerimi so:
- Endokrini sistem. Odgovoren je za proizvodnjo hormonov, ki uravnavajo metabolizem, spolno delovanje in rast telesa. Sestavljen je iz endokrinih (hormonskih) žlez, ki se nahajajo v različnih delih telesa.
- Živčni sistem. Odgovoren je za obdelavo dražljajev in generiranje ustreznih odzivov (sinaptični procesi in komunikacijo možganov). Oblikuje ga Osrednji živčni sistem (možgani in hrbtenjača) ter periferni živčni sistem (živci, ki potekajo po telesu).
- Skeletni ali kostni sistem. Zadolžen je za dajanje strukture, podpore in mobilnosti telesu. Sestavljen je iz 206 kosti.
- Imunski sistem. Zadolžen je za obrambo telesa pred kakršnimi koli nalezljivimi povzročitelji (npr virus oz bakterije), ki ogroža njegovo normalno delovanje. Sestavljen je iz niza specializiranih celic (različne vrste belih krvnih celic ali levkocitov) in bezgavk.
- Mišični sistem. Zadolžen je za dopuščanje drugačnega gibi telesa. Sestavljen je iz 650 mišic različnih vrst.
- Kardiovaskularni sistem. Odgovoren je za distribucijo krvi po telesu. Ta naprava omogoča celicam, da prejmejo hranila in druge snovi, ki potujejo po krvi, poleg tega pa zbira odpadke in jih prenaša do organov, ki jih izločajo ali presnavljajo za izločanje. Sestavljajo ga srce, različne vrste krvnih žil (vene, arterije in kapilare) in kri.
- Prebavni sistem. Zadolžen je za obdelavo in preoblikovanje hrano v uporabnih hranilih in njihovo kasnejšo asimilacijo. Sestavljen je iz prebavnega trakta (sestavljajo ga usta, požiralnik, želodec, črevesje in anus) in pripadajoče žleze (kot so jetra, trebušna slinavka in žleze slinavke).
- Dihalni aparat. Zadolžen je za omogočanje izmenjave plini (vstop in uporaba kisika in izločanje ogljikov dioksid) bistvenega pomena za delovanje telesa. Sestavljajo ga nosni prehodi, žrelo, grlo, sapnik, pljuča in diafragma.
- Razmnoževalni sistem. Zadolžen je za izvajanje proizvodnje gamet in drugih funkcij, povezanih z spolno razmnoževanje. Pri različnih spolih je drugačen: pri moških ga tvorijo spolni organi moško (kot so moda in penis) in pri ženskah s spolnimi organi ženska (kot so maternica in jajčniki).
- Lokomotorni aparat. Zadolžen je za omogočanje lokomocije, torej gibanja telesa. Sestavljen je iz sistemi sklepne, mišične in skeletne, usklajene z živčnim sistemom.
- Izločevalni sistem. Zadolžen je za odstranjevanje proizvedenih odpadkov in strupenih snovi iz telesa. Sestavljen je iz ledvic (v katerih nastaja urin) in drugih izločilnih poti.