Pojasnimo, kaj je religija in vrste religij, ki obstajajo. Tudi zgodovina teh prepričanj in glavnih religij.
Kaj je religija
Religija je skupek prepričanj, vedenj in kulturnih, etičnih in družbenih vrednot, prek katerih si človeška skupina deli vizijo sveta in obstoja ter je povezana z idejo svetega, transcendentnega, je, dajejo smisel in vrednost izkušnji življenja.
Religije so imele ključno vlogo v najzgodnejših fazah človeške civilizacije kot matrice moralnega, etičnega, družbenega ali političnega kodeksa in celo uveljavljanje zakon (sodna praksa), skozi katero je vsaka človeška civilizacija gradila svoj življenjski slog in svoj specifičen koncept dolžnosti, vse pod idejo, da bi obstajal eden ali več budnih bogov, ki bi lahko dali strašno kazen ali samo nagrado.
Po drugi strani pa so religije dale človek način dedovanja svojim potomcem občutka skupnosti in pripadnosti ter posebnega prepričanja v zvezi s stvarjenjem sveta, življenja in dogajanja po smrt.
Večina religij ima dogme glede teh pomembnih vprašanj in temelji na učenja nekega ustanovnega preroka, običajno v sveti knjigi (kot so Sveto pismo, Koran itd.).
Ocenjuje se, da je na svetu približno 4000 različnih religij in vsaka ima svoje obhajilne obrede, svoje svete kraje romanja, svoje simbole vere ter svojo mitologijo in pojmovanje božanskega.
V mnogih primerih to pomeni panteon božanstev, v drugih abstraktno in vseprisotno entiteto. Večina pa izpoveduje vero kot eno svojih največjih vrednote, in razlikuje privržence njegove filozofije pripadnikov drugih veroizpovedi ali pa tudi tistih, ki jih ne izpovedujejo (imenovani ateisti ali agnostiki).
Vrste religij
Običajno je razlikovati med tremi vrstami verskih naukov glede na njihovo posebno pojmovanje Boga in božanskega. Te vrste so:
- Religije monoteisti.To so tiste religije, ki verjamejo v obstoj edinstvenega Boga, stvarnika vesolje, in branijo svoje moralne in eksistencialne kodekse kot edine, univerzalne in resnične. Dober primer tega je islam ali pravoslavno krščanstvo.
- Religije stroliteisti.Namesto enega samega Boga verjamejo v bolj ali manj hierarhični panteon božanstev, ki jim pripisujejo oblast nad različnimi vidiki človeškega življenja in življenja. narave. Dober primer za to je religija starih Grkov, ki se je ohranila v njihovem literatura in mitologijo.
- Religije strantiisti.V tem primeru se religije zagovarjajo, da imata tako stvarnik kot stvarstvo, torej tako fizični kot duhovni svet, isto snov in se odzivata na edinstveno filozofijo. Dober primer zanje je taoizem.
- Ne-teisti. Ne postulirajo obstoja ustvarjalcev in stvaritev, temveč univerzalnih zakonov, ki urejajo človeški obstoj. Zen budizem je dober primer tega.
Zgodovina religije
Religija spremlja človeka že od zore in njen videz, pa čeprav primitiven, predstavlja pomemben korak k izgradnji lastne civilizacije. Pogrebni obredi, letne veselice in drugi obredi spominjanja na obstoj so del njegovih najpomembnejših manifestacij.
Religija je imela ključno vlogo pri oblikovanju prvih hierarhičnih družb in prvih monarhij, od starega Egipta, Stari Maji in kitajsko civilizacijo.
Razlog vojne, kulturne izmenjave in arhitekturni razvoj po vsem svetu, dokler se v zahodnih narodih ni soočila z racionalistično mislijo Ilustracija, v sedemnajstem stoletju, in končno izgubil bitko za politični nadzor, ki je danes v večini držav postal vprašanje, povezano s kulturno identiteto in zasebnostjo državljanov, stran od vlade in nove sekularne države.
Glavne svetovne religije
Glavne svetovne religije glede na število privržencev so:
- krščanstvo. S 33,06 % vernikov na svetu je danes večinska vera, ki združuje svoje različne sekte, kot so katolicizem, protestantizem in evangeličanske cerkve.
- islam. Sestrska vera krščanstva, azijskega izvora, ima 20,28 % svetovnih vernikov v različnih izrazih, bolj ali manj pravoslavnih. V začetku 21. stoletja je postal razvpit zaradi radikalnih islamskih frakcij, kot je Islamska država.
- hinduizem. S 13,33 % vernikov hindujska religija preživi kljub razmeram gospodarskega in kulturnega kolonializma, ki jih je utrpela njena zibelka, indijski narod, v 19. stoletju in delu 20. stoletja.
- kitajska religija. Tradicionalna kitajska religija je tista z največ privrženci (6,27 % sveta) na svojem ozemlju, čeprav je mešana religija, katere prakse niso vedno enotne in predstavljajo visoko stopnjo sinkretizma.
- budizem. Budizem je s 5,87 % vseh vernikov peta največja religija na svetu.