Pojasnimo, kaj je morala, njen izvor, vrste, primere in odnos z etiko. Tudi razlike med amoralnim in nemoralnim.
Kaj je morala?
Morala je skupek pravila, tradicije in ocene, ki so del tradicijo zgodovinski in kulturni a družba. Služi za razlikovanje dobrega in zla, torej dobrih dejanj od slabih. Pogosto se obravnava kot sinonim od etike, čeprav glede na vidik nista povsem enaka.
Obstoj morale je edinstvena značilnost človeških družb, saj nas svobodna volja in vest omogočata, da presojamo način življenja in ločimo tiste, ki prispevajo k stabilnosti in družbeni harmoniji, od tistih, ki ne. To pomeni, da omogoča nastanek in obstoj vrednote.
Vendar pa se je vseskozi veliko razpravljalo zgodovino kaj točno sta dobro in zlo. S tem se tradicionalno ukvarjajo filozofije, zlasti etika ali moralna filozofija.
Morala je bila v svojem izvoru tesno povezana z vera in verski kodeksi ravnanja, ki jih takrat ni bilo mogoče ločiti od državljanskega in družbenega življenja, saj ni bilo ločevanja med Stanje in vera. Vendar se je to korenito spremenilo od Sodobnost, v kolikor je človeštvo bila je prisiljena na novo definirati in premisliti svoje koncepte in moralne kodekse.
Danes ima morala kvote udeležbe znanosti, opravljanju poklicev in na drugih področjih človekovega delovanja. In čeprav različne cerkve in religije še naprej predstavljajo pomembne glasove o tej zadevi, lahko danes sami upravljamo s sekularno, torej nereligiozno moralo.
Morala in etika
Običajno se ta dva izraza uporabljata sinonimno, kar načeloma ne bi imelo večje pomanjkljivosti. Vendar pa se z bolj specializiranega vidika razlikujejo, ker je etika veja filozofije, ki si z univerzalnega vidika prizadeva izdelati medkulturne moralne standarde.
Z drugimi besedami, etika preučuje različne načine uveljavljanja morale in jih poskuša razumeti s splošnega vidika. Namesto tega se morala uporablja znotraj a kontekstu sociokulturno in zgodovinsko določeno: tisto, kar danes popolnoma štejemo za moralno, na neki točki zgodovine ni bilo, in obratno.
Vrste morale
Moralo je mogoče razvrstiti glede na specifično področje, v katerem so omejena vaša razmišljanja o dobrem in slabem. Kot v naslednjih primerih:
- Verska morala. Tisto, kar določa določena mistična ali religiozna tradicija in ki je urejeno z zapovedmi njene veroizpovedi oz. doktrina. Lahko je bolj rigidna ali neprilagodljiva morala, zlasti v primeru fundamentalističnih sektorjev, in čeprav se po zaslugi cerkvene institucije deduje iz roda v rod, se na svoj način prilagaja novemu času.
- Sekularna morala. Tisto, kar ni določeno z mističnim ali verskim izročilom, čeprav številne njegove vrednote sovpadajo z vrednotami kulturne tradicije, ki jo močno zaznamuje verska preteklost. Na primer, zahodna morala je posvetna, določajo jo nereligiozni primeri, a krščanska tradicija ima veliko opraviti s svojimi temelji.
- Temeljna morala. Tisti, ki si prizadeva biti univerzalen, to je, ki teži k presoji najosnovnejših (temeljnih) elementov obstoj od človeško bitje. na primer Človekove pravice (Človekove pravice) temeljijo na tej vrsti morale.
- Spolna morala. Tisto, ki določa način razumevanja določenih spolnih praks ali usmeritev glede na premislek o dobrem ali slabem, ki ga pogosto podpirajo druge ideje, kot so naravno, reproduktivno ali preprosto prijetno.
- Družbena morala. S tem imenom ločimo moralne zapovedi družbe, torej tradicionalne in podedovane oziroma ki v določenem času prevladujejo v določeni skupini, od tistih, ki jih ima posameznik lahko v svojem notranjem forumu.
- Individualna morala. To je ime za osebni, edinstven in individualen pristop, ki ga ima vsaka oseba do konceptov dobrega in slabega. Del tega določa kolektivna ali družbena morala, drugi del pa njegova lastna sposobnost vrednotenja realnost subjektivno.
Pomen morale
Morala je ključni pojem pri oblikovanju človeške civilizacije. Po eni strani družba vedno zahteva kodeks ali niz pravil, ki se jih mora držati, da bi zagotovila družbeni mir in relativno harmonijo med svojimi člani. državljani.
Po drugi strani pa je zgodovina morale pomemben del zgodovine človeštva. Morala vsakega obdobja je v veliki meri določila način interakcije družbenih sil in jo dala lahko nad drugimi ali celo določi, kdo je sprejemljiv in kdo ne, kar ima jasne posledice za življenje in smrt.
Primeri morale
Bolj kot moralni so lahko primeri moralnih sodb ali določenih moralnih vrednot, ki prevladujejo v nekem obdobju zgodovine. Na primer:
- Viktorijanska morala. Tako se imenuje stroga moralna vizija, ki je prevladovala v Angliji v času vladavine kraljice Viktorije (1837-1901) in za katero je bila značilna intenzivna spolna represija, malo toleranca pred njim zločin in podpora fasade dostojanstvo kar pa ni preprečilo prostitucije in otroškega dela.
- Puritanska morala. Puritanci so bili radikalna frakcija kalvinističnega protestantizma, ki je cvetel v času vladavine Elizabete I. v Angliji. Kot pove že njihovo ime, so zagovarjali potrebo po absolutni moralni čistosti v svetopisemskem smislu, saj se je moralo človek popolnoma držati Božjih načrtov, da bi pozneje prejel slavo v prihodnosti.
- Moralni relativizem. V tem primeru govorimo o filozofskem vidiku, ki podpira neuniverzalnost morale in moralne vrednote, kot dokaz, da je vsak poskus morale nujno relativno, torej odvisen od kontekstu. Zato nobena vizija dobrega ali slabega ne more prevladati nad drugimi.
Nemoralno in amoralno
Koncepta nemoralnosti in nemoralnosti ali nemoralnosti in nemoralnosti izhajata iz same morale, vendar pomenita posebne nasprotne vidike:
- Nemoralno. To je tisto, kar je v nasprotju z vizijo specifične morale. Kar krši njihova pravila, ki je v nasprotju z njihovimi vizijami in ne uboga njihove ukaze. Na primer, v nekaterih tradicijah islamski in judovke velja za nemoralno, da ženske svobodno pokažejo svoje lase, zato so jih dolžne pokriti s šalom ali lasuljo.
- Amoralno. Namesto tega je tisto, kar preprosto ni podvrženo moralnemu spraševanju, torej ne odgovarja na vprašanje o dobrem in zlu. To ne pomeni, da je dobro ali slabo, je pa lahko oboje, odvisno od primera in konteksta, saj ni v njegovi naravi biti ali ne moralno. Na primer znanost in tehnologijo veljajo za amoralno znanje: lahko jih uporabimo moralno in v dobro človeštva ali pa jih uporabimo za grozodejstva in obubožanje sveta.