odločanje

Psihologija

2022

Pojasnimo, kaj je odločanje in kakšni so koraki v tem procesu. Tudi značilnosti in pomen.

Pri odločanju si prizadevajo za reševanje nastalih konfliktov.

Kaj je odločanje?

Odločanje je proces, skozi katerega gredo ljudje. oseb ko morajo izbirati med različnimi možnostmi. Vsak posameznik se vsakodnevno sooča s situacijami, v katerih mora nekaj izbrati, in ta odločitev ni vedno enostavna. The proces odločanja se aktivira, ko so predstavljeni konflikti na različnih področjih življenja, za katera moraš najti najboljšo možno rešitev.

Na področjuobnašanje in človeška psiha je to temeljno vprašanje, saj se ljudje na problematično situacijo ne odzivajo enako zaradi različnih elementov, kot je npr. strukturo od osebnost, razvoj, Zrelost in stopnja življenje kje si.

Poglej tudi:Kritično razmišljanje

Postopek odločanja

Ko se sooča s situacijo, ki jo je treba rešiti, je pomembno, da posameznik sledi določenim korakom:

  • Določitetežave. Analiza situacije, s katero se soočate.
  • Odkrijte možne alternative. Opredelitev in prepoznavanje kombinacij dejanj, ki jih je mogoče izvesti.
  • Pričakujte rezultate. Povezovanje in odkrivanje možnih posledic vsake od alternativ ter študija kontekstu v katerem se sklep izvaja.
  • Izberite alternativo. Izbira katere koli od možnosti.
  • Nadzor. Spremljajte rezultate izbrane možnosti, morate biti odgovorni in imeti a odnos sodelovanje v procesu.
  • Vrednotenje. Analiza prednosti in slabosti sprejete odločitve je ta korak bistvenega pomena za učenje in prihodnje odločitve.

Vrste odločanja

Proces odločanja se v posameznikovem življenju pojavlja periodično in nenehno. Velikokrat se odziva na konflikte, ki se pojavljajo vsak dan, drugi pa so občasni; nekateri se pojavljajo v zasebni sferi, drugi pa znotraj Posel oz organizacije.

Glede na različne značilnosti je postopek odločanja lahko:

  • Racionalno. Postopek, v katerem se analizirajo možne alternative z uporabo sklepanja, ki temelji na preverljivih virih in dokazih.
  • Intuitivno. Proces, v katerem posameznik upošteva intuicijo in izkušnje osebje, da se obrne na eno od alternativ.
  • Osebno. Proces odločanja posameznika v zasebni sferi.
  • Rutina. Procesi, ki jih posameznik ali skupina izvajajo občasno, so običajno situacije, ki ne prenesejo veliko analize ali se ukvarjajo s kompleksnimi vprašanji.
  • V sili. Proces, skozi katerega gre posameznik ali skupina, da sprejme odločitev v novi in ​​izjemni situaciji.
  • Od skupina. Izbere se proces, ki se izvaja skupaj med člani skupine, v katerem prevladuje soglasje in alternativa, ki ustvarja največ privrženosti.
  • Posameznik. Proces, ki ga oseba izvaja samostojno v kontekstu, kot je organizacija ali podjetje.
  • Organizacijski. Postopek, ki ga izvaja eden ali več posameznikov, ki so člani organizacije, da sprejmejo odločitev, ki vpliva na prihodnost institucije.

Značilnosti odločanja

  • Jasnost. Sklicuje se na pomen jasnosti glede objektivno ki jih je treba doseči v procesu in situacijo, ki jo je treba rešiti.
  • Vpliv. Nanaša se na posledice, ki jih lahko prinese vsaka od možnosti izbire. Pomembno je vedeti, da bodo vse možnosti imele posledice, zato je treba izbrati alternativo, ki ustvari najugodnejši učinek.
  • Periodičnost. Nanaša se na pravilnost, s katero posamezniki ali skupine sprejemajo odločitve, nekatere odločitve so vsakodnevne, druge pa se zgodijo v določenem časovnem obdobju, ki je lahko naključno ali določeno.
  • Igralci. Nanaša se na posameznike, ki so del procesa odločanja, ki se lahko sprejme posamezno ali v skupinah glede na posamezen primer.
  • Reverzibilnost. Nanaša se na to, ali se je pri izbiri alternative mogoče vrniti ali ne. Bolj nepopravljive so posledice izbire katere koli od možnosti, več pozornosti je treba nameniti procesu odločanja.

Komponente odločanja

Prednost je težnja po eni alternativi in ​​ne po drugi.

Za rešitev problema so potrebni določeni elementi, ki so pomembni za iskanje začetnega rezultata, učenje in izboljšanje reševanja problemov ter odkrivanje lastnih orodij (kompetence).

  • Odločitev. Možne kombinacije, ki vključujejo tako dejanja, ki jih je treba izvesti, kot tudi situacije.
  • Rezultat. Hipotetične situacije, ki bi se zgodile, če bi bila sprejeta ena ali druga od prej omenjenih odločitev.
  • Posledica. Ocena na podlagi subjektivnosti.
  • Negotovost. Zaupanje pred neznanim, še posebej, če nimate izkušenj z določeno težavo.
  • Nastavitve. Težnja po eni alternativi in ​​ne po drugi je pogojena z izkušnjami.
  • Odločanje. Odločitveno dejanje.
  • Obsodba. Vrednotenje.

Odločanje v podjetju

Odločanje je eden ključnih procesov v poslovnem okolju in organizacijah. To je zato, ker lahko posledice odločitev neposredno vplivajo na strukturo ali dobiček podjetja.

Najpomembnejše odločitve so običajno v rokah najvišjega vodstva, ki izbere alternativo na podlagi informacije na voljo, znanje v zadevi ter osebne ali poslovne izkušnje.

The kompetence in zahteve trga vodijo do neprekinjenega inovativnost podjetij, ki morajo sprejemati strateške odločitve, ki izboljšajo njihov ugled. Odločitve morajo biti učinkovite in agilne ter morajo čim bolj zmanjšati stopnjo napake, saj ima lahko odločitev, sprejeta ob napačnem času ali slaba analiza konteksta, nepopravljive posledice za podjetje.

Preučevanje konteksta je ključnega pomena v procesu odločanja, ista odločitev je lahko ali pa tudi ne pravočasna glede na vsak posamezen primer. Zato je pomembno, da se ne zanašamo samo na intuicijo in pretekle izkušnje, temveč da poznamo in spoznamo vpliv, ki ga ima odločitev na trenutno stanje podjetja in trga.

Pomen odločanja

Sprejemanje odločitev je eden najpomembnejših procesov v življenju človeka, saj s svojimi odločitvami posameznik zaznamuje svojo osebno in poklicno pot. Za to je priporočljivo opredeliti jasne cilje, na katerih bodo temeljile dnevne odločitve, in prepoznati, kateri je najučinkovitejši način za izvedbo procesa odločanja.

Ker obstajajo različni načini obravnave tega procesa, ki lahko v nekaterih primerih privede do blokade ali neodločnosti, so bili podrobno opisani.tehnike in orodja, ki posameznikom pomagajo pri razvoju in opolnomočenju pri odločanju. Delati je treba na strahu pred napakami, strpnosti do frustracij in negotovosti ter na prepoznavanju želje po doseganju predlaganih osebnih ali poklicnih ciljev.

Kaj otežuje proces odločanja?

Obstajajo individualne ali skupinske značilnosti, ki ovirajo procese odločanja, med najpomembnejšimi so:

  • Kognitivna disonanca. Pojavi se, ko ne sovpadata tisto, kar hočeš narediti, in tisto, kar počneš.
  • Halo učinek. Pojavi se, ko senca drugih izkušenj povzroči, da se napačno sklepa, domneva in naglo predvideva odločitev.
  • Skupinsko razmišljanje. Pojavi se, ko se skupina ljudi odloči za druge, čeprav se ti ne strinjajo. Pri odločanju ni skupinskega soglasja, temveč strah, strah pred napako, strah pred zavrnitvijo ali skupinskim spraševanjem.
  • Hedonistična prilagoditev. Pojavi se, ko je posameznik potopljen v stanje dobrega počutja in užitka, ki mu ne omogoča ustreznega odnosa do konflikta.
  • Pristranskost potrditve. To se zgodi, ko nimaš dovolj prilagodljivost kognitivni, da bi nekatere spremenili prepričanja kadar je potrebno. To povzroča enake napake, če še naprej ohranjamo enako stališče do teme z zavračanjem nove vsebine.
  • Pristranskost oblasti. Pojavi se, ko slepo sledite predlogom strokovnjakov, ne da bi upoštevali lastne želje.
!-- GDPR -->