informacije

Znanje

2022

Pojasnimo vse o informacijah, kako se uporabljajo, njihovi razvrstitvi in ​​drugih značilnostih. Poleg tega je njegov pomen za državo.

Informacije najdejo različne oblike, uporabe in oblike shranjevanja.

Kaj je informacija?

Informacije so organiziran niz podatkov pomembne za enega ali več predmetov, ki iz nje črpajo znanje. Se pravi, gre za serijo znanje sporočeno, deljeno ali posredovano in zato predstavlja neko vrsto sporočila. Vendar se njegova definicija razlikuje glede na disciplina ali pristop, iz katerega se misli.

Na primer, v biologijaInformacijo razumemo kot niz senzoričnih dražljajev, ki si izmenjujejo živa bitja, Medtem ko je v novinarstvo informacija je niz sporočil, ki si jih izmenjujejo akterji a družba odločen. Temu bi lahko dodali definicije iz računalništvo, kibernetika oz termodinamika.

Vrste informacij

Informacije je mogoče razvrstiti na zelo različne načine na podlagi številnih kriterijev. Eden najpogostejših je povezan z razmerjem, vzpostavljenim med pošiljatelji informacij in njihovimi morebitnimi ali možnimi prejemniki, kot sledi:

  • Zaupni ali tajni podatki. Tisti, do katerega lahko dostopa le majhen nabor oseb, glede na skrivnost, nevarno, občutljivo ali zasebno naravo podatkov vsebovana v njej.
  • Informacije javnega značaja. Tisto, ki nasprotno omogoča splošen dostop vsakomur do svoje vsebine, ne da bi zahtevala posebna dovoljenja in brez kakršne koli stopnje zasebnosti.
  • Osebne informacije. Tisto, kar pripada vsakemu človeku, torej izvira iz določenega posameznika, ki se lahko odloči, s kom ga bo delil ali komu ponudil.
  • Zunanje informacije. Tisti, ki izhaja iz a organizem, institucija oz posel, in katerih prejemniki so telesa ali osebe zunaj njega.
  • Interni podatki. Tisto, nasprotno, ki izvira iz organizma, ustanove ali podjetja, da bi ga zaužili v notranjosti, ne da bi šli izven organizacija.

Uporaba informacij

Veljavne informacije pomagajo pri odločanju na primer o zdravju.

Informacija ima toliko uporab, kolikor jim lahko ponudi prejemnik. Segajo od zgolj povečanja znanja, ki ga ima o določeni temi, ali morda uporabnega znanja v dani situaciji, torej uporabnega znanja. Branje priročnika za uporabo naprave nam bo na primer zagotovilo takoj uporabne informacije.

Druge uporabe informacij so lahko bolj strateške, kar prejemniku omogoča boljše izvajanje odločanje, boljši nadzorni procesi, boljša pravila ocenjevanja ali boljša izbira alternativ, odvisno od tega, kaj mislimo.

Nazadnje imajo informacije kulturno vrednost, tj. izobraževalni, informativno. Večja količina informacij, večje je možno znanje in s tem večje izobraževalne možnosti

Informacijske značilnosti

Informacije na splošno izpolnjujejo naslednje značilnosti:

  • Pomen. Semantično, tematsko, kontekstualno vsebino ali kakšno naravo, ki jo bo vsak posameznik uporabljal po svojih merilih.
  • Pomen. Čeprav je pomembnost informacij vedno sorazmerna s prejemnikom, je odvisno od vsakega posameznika, glede na to, koliko prejeti podatki spremenijo vedenje posameznika. Pomembne informacije povzročijo pomembne ali takojšnje spremembe, malo relevantnih ne povzroči ničesar.
  • Veljavnost. Veljavnost informacij v vreme, torej če je zastarel ali posodobljen, kar je vedno odvisno od konteksta in njegovih prejemnikov.
  • Veljavnost. Podatki bodo bolj ali manj zanesljivi, bolj ali manj verodostojni ali veljavni, odvisno od izdajatelja in kriterijev prejemnika. Če slednji meni, da je izdajatelj nezanesljiv, bodo informacije, ki jih izdaja, izgubile pomen.
  • vrednost. Neka vrsta posebne uporabe za prejemnika, čeprav je zgolj informativna.

Informacije v družbi

Informacije so dragoceno blago v človeško družbo in celo v nekaterih živalskih družbah.Po eni strani lahko upravljanje informacij vpliva na vedenje posameznikov, saj omogoča kompleksne oblike sodelovanje in organizacijo.

Po drugi strani pa kopičenje informacij in znanja omogoča odpiranje vrat revolucionarnim spremembam v družbi, bodisi iz rok znanstveni–tehnološko, ali kaj filozofski, ali politično-socialnega.

V družbi se informacije lahko distribuirajo brezplačno ali pa so del dediščine zasebno, kot v primeru proizvodne industrije, ki skrivajo specifičen recept za izdelavo svojega najbolj cenjenega blaga, da ne bi prišli v roke konkurenci.

Informacije in status

V demokratični državi vlada razširja informacije o svojih dejanjih.

Propaganda in cenzura sta bila vedno način, na katerega država nadzoruje, katere informacije prosto krožijo in katere ne. To je postalo bolj zapleteno v t.i.družba informacij"In zahvaljujoč novemu Informacijske in komunikacijske tehnologije (TIC).

To vprašanje je predmet nacionalnih in mednarodnih razprav, zlasti odkar internet podvomil je o tradicionalni ideji države in meje. trenutno računalniških omrežij omogočajo, da informacije krožijo veliko hitreje in na veliko večje razdalje kot kdaj koli prej v človeški zgodovini.

Po drugi strani pa škandali, kot je tisti, ki se je zgodil v ameriški volilni kampanji, na kateri je zmagal Donald Trump, znani kot »primer Cambridge Analytica«, razkrivajo pomemben vpliv informacij na življenje držav v 21. stoletju.

Informacije iz informatike

Za računalništvo, ki ga razumemo prav kot znanost o upravljanju informacij, ta koncept razumemo kot eksplicitno znanje, ki ga akumulirajo živa bitja oz. sistemi strokovnjaki pri interakciji s svojim okoljem. Ima vrednost, da ga je mogoče shraniti, organizirati in pridobiti.

Za to je navsezadnje računalniki: veliki sistemi za razvrščanje, iskanje in prenos informacij, slednje v elektronskih formatih za shranjevanje.

Analogne in digitalne informacije

Govori se o analognih in digitalnih informacijah v okviru elektronika, da ločimo dve vrsti signala. Amplituda analognega signala se lahko prosto spreminja in ima poljubno vrednost (električne napetosti).

Po drugi strani je digitalni signal tisti, ki ima mejne pasove glede na amplitudo, ki jo lahko sprejme, in ki so vnaprej določeni. Zaradi tega digitalni signali niso neprekinjeni, temveč diskretni, brez tipičnega šuma, ki ga imajo analogni signali.

!-- GDPR -->