industrializacija

Pojasnimo, kaj je industrializacija, njene značilnosti, vzroke in posledice. Tudi njen odnos do imperializma.

Industrializacija omogoča hitro in množično proizvodnjo blaga.

Kaj je industrializacija?

Industrializacija je prehod v družbe industrializiran, to je proces izgradnje družbenoekonomskega reda, ki se vrti okoli industrijo, zato je njegova glavna gospodarska dejavnost preoblikovanje surovine v izdelki izdelali in jim v tem procesu dodali vrednost.

Industrializacija je bila osrednji pojav pri vstopu Zahoda v sodobnost s strani države Industrijska revolucija in kapitalizem, ob koncu 18. stoletja in skozi celotno 19. stoletje. Izvira iz Velike Britanije z naraščajočo mehanizacijo rokodelstva, ki je omogočala hitro in množično proizvodnjo blaga, ki je bilo prej izdelano ročno.

Ta model je bil kasneje izvožen v Združene države in ostale države Evrope, nazadnje pa tudi preostalemu svetu, ki je uspel preskok v industrializacijo narediti na posebno neenakomeren način.

Po drugi strani je industrializacija danes povezana z gospodarsko (in zato politično) močjo, tako da narodi Tako imenovani prvi svet so običajno tudi industrializirane države. Po drugi strani pa kmetijska podjetja ali podjetja, ki se preživljajo s prodajo surovinaOni so tisti, ki sestavljajo tako imenovani tretji svet, majhne industrializirane države.

Značilnosti industrializacije

Za industrializacijo je značilno naslednje:

  • Sestoji iz vključitve industrijske dejavnosti v jedro gospodarske dejavnosti držav.
  • V Veliki Britaniji se je pojavil med 18. in 19. stoletjem, z industrijsko revolucijo.
  • Poganjala sta ga nastajajoči kapitalizem in kopičenje bogastva kot posledica merkantilizem in imperializem.
  • Preobrazila je proizvodne odnose v svetu, saj je povzročila nastanek tovarne in delavski razred.
  • To je povzročilo eksodus s podeželja v mesta, in s tem enormna rast mest.
  • To je bil del konca družbe fevdalen ki je povzročila sodobno družbo.

Vzroki za industrializacijo

S kapitalizmom so se ustvarjala delovna mesta, ki niso povezana s kmetijstvom.

Obstaja veliko razlag za to, kako so prej kmetijske ali podeželske družbe vstopile v industrijski svet. Glavni je imel opraviti s koncem fevdalni sistem ki je v Evropi vladala med Srednja leta, ki je sprostila velike količine delovna sila kmet, ki se je moral pridružiti prostemu trgu dela.

Tako namesto pobiranja zemlje fevdalec, bi ti ljudje lahko ponudili buržoazija njegovega delovna sila in sodelujejo na trgu blaga porabe.

Na ta način sta se pojavila kapitalizem kot sistem in buržoazija kot razredu Prevladujoča sila je preuredila proizvodne sile sveta in ustvarila delovna mesta, ki niso bila povezana z lastništvom zemlje in kmetijstvom, temveč s tehnološkim napredkom in preoblikovanjem snovi, to je s proizvodnjo. Pri tem rudarjenje in težke industrije, in komercialni razcvet, ki se je zgodil v tistem času.

Takoj ko se je izvelo, da je tovrstno proizvodnjo oziroma proizvodnjo mogoče opraviti hitreje in množičneje s stroji, je bil storjen prvi korak k neustavljivemu procesu modernizacije. Tako se je svet v nekaj več kot dveh stoletjih spremenil na veliko bolj radikalen način kot ves srednji vek.

Nazadnje, družbe, ki se še danes borijo za industrializacijo, to počnejo v duhu konkurence na enakovrednejši podlagi glede na pooblastila industrijski planet, zato morajo to storiti, ko se ukvarjajo s svojimi gospodarstva odvisnost.

Posledice industrializacije

Posledice industrializacije so za vedno spremenile svet. Glavni med njimi so bili:

  • Kmečko delovno silo (kmečestvo), ki je podpiralo proizvodnjo v srednjem veku, je spremenilo v delavski razred (proletariat), ki je svojo delovno silo prodal sistemu v zameno za plačo.
  • Spodbujala je ogromen podeželski eksodus na Zahodu, ki je prenaselil mesta in jih povzročil ogromno rast ter jih spremenil v novo prizorišče moči in sodobnega življenja.
  • Izčrpana večina virov minerali Y naravno Evrope, ki je postavil temelje imperializmu in kolonializem.
  • Položil je temelje za širjenje kapitalizma v svetu in dokončno uveljavil buržoazijo kot nov vladajoči razred.
  • Stroj je predstavil kot delovno orodje v ljudski domišljiji, ki je s seboj prinesla tudi odpornost.
  • Omogočil je povečanje svetovne proizvodnje in tako odprl prihodnost potrošniške družbe.
  • To je povzročilo nastanek izkoriščanje številnih naravnih virov, zlasti tistih fosili (premog, plin, Nafta), glede na to, da energetske potrebe industrijske družbe nikoli niso prenehale rasti.

Industrializacija in imperializem

Industrializacija je z izčrpavanjem virov postavila temelje za kolonializem.

Izgradnja industrijske družbe, katere tovarne so rasle in jih je bilo treba nenehno napajati s surovinami, je imela za posledico hitro izčrpavanje evropskih virov, kar je povzročilo potrebo po izkoriščanju virov preostalega planeta.

Toda trgovanje pod temi pogoji bi pomenilo politično oslabitev industrijskih držav. Zato je bila pot do surovin skozi vojaško in politično prevlado drugih narodov in kulture, skozi kolonializem in imperializem.

Tako so evropski imperiji, ki so že imeli obdobja kolonialne ekspanzije Amerika Y Azija, so nadaljevali z distribucijo Afrika tudi. Do manj industrializiranih držav so pristopili agresivno in dominantno, da bi lahko z njimi trgovali pod pogoji, ki so za Evropo ugodnejši.

Ta stopnja je znana kot imperializem in čeprav se je začela z evropskimi kolonialnimi imperiji (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Španija, Portugalska in v manjši meri Nemčija), so se jim kasneje pridružile tudi ZDA.

Imperializem je neizogibno vodil v spopad interesov med kolonialnimi imperiji, kar je postavilo temelje za niz konflikti, med njimi tudi Prvič Y Drugič svetovne vojne v 20. stoletju. Po slednjem so evropski imperiji propadli in ZDA so postale imperialna sila sveta v konkurenci socialističnemu bloku, ki ga je vodil ZSSR.

Industrializacija v Mehiki

Mehiška tekstilna industrija se je rodila z industrializacijo leta 1940.

Mehiško gospodarstvo, tako kot v mnogih državah, ki jih je Španija kolonizirala na ameriški celini, je bilo do sredine 20. stoletja v osnovi podeželsko. Zaradi tega je bilo veliko njihovih bojev in spopadov posledica posesti zemlje in načina življenja kmetov.

Vse to se je bistveno spremenilo po letu 1940, s prihodom na oblast Manuela Ávile Camacha (1897-1955), v času prehoda poleg vojaškega vodstva v civilno. Nato je bil ustvarjen ambiciozen načrt industrializacije, ki je imel naklonjenost ZDA, s katerimi je imela Mehika nešteto mejnih konfliktov.

Tako so nadaljevali z ustanavljanjem in povečevanjem osnovnih industrij, izkoriščanjem naftnih zalog ozemlju in zadovoljiti povpraševanje po jeklu zavezniških držav vojno. To je med drugim pomenilo elektrifikacijo države in širitev obstoječega železniškega omrežja ter niza avtocest.

Glavne panoge, rojene v tistem času, so bile takšne tekstil, hrano, jeklo, kemija, papir, olje, cement in papir ter energetska industrija. Kljub pomembnim spremembam, ki jih je to prineslo družbi in mehiškemu gospodarstvu, je obseg proizvodnje od leta 1947 začel upadati.

To zmanjšanje je bilo deloma posledica pomanjkanja surovin, deloma pa pritiskov, ki jih je imela industrializacija na težo, saj je povpraševanje uvoženi stroji in viri, ki niso bili proizvedeni lokalno, so povzročili devalvacijo in trajno povečevanje inflacije.

!-- GDPR -->