- Kaj je bila prva svetovna vojna?
- Vzroki za prvo svetovno vojno
- Posledice prve svetovne vojne
- Države, ki so sodelovale v prvi svetovni vojni
Pojasnimo vse o prvi svetovni vojni. Strani in njihove sodelujoče države, vzroki in posledice vojne.
Vojaki angleške pehote v Franciji.Kaj je bila prva svetovna vojna?
Prva svetovna vojna, znana tudi kot Velika vojna V nekaterih državah je šlo za mednarodno oboroženo spopad, ki je zajelo praktično vse države evropska celinain različni narodi Bližnjega vzhoda, Azija, Afrika in tudi od Amerika, v štirih letih vojno v velikem obsegu, od 1914 do 1918.
Sporne države so bile organizirane v dve nasprotujoči si zavezništvu, imenovani Trojna aliansa in Trojna antanta, v kateri je bilo več velikih imperijev tistega časa ter skoraj vse vojaške in industrijske sile tistega časa. Borilo se je skoraj 70 milijonov vojakov, ki so prihajali iz narodi Evropejci in njihove afriške in azijske kolonije.
Tako prva svetovna vojna velja za peti oboroženi spopad z najvišjo ceno življenj v človeški zgodovini, glede na ogromno število udeležencev in raznolikost tehnologije prvič uporabljen od zračnega bombardiranja, mitraljezov, strupenega plina in prvih vojnih tankov.
Ta konflikt je bil izjemno pomemben za politično in gospodarsko ureditev sveta, saj je povzročil pomembne revolucije v nekaterih sodelujočih državah, propadla imperija in omogočila vzpon novih sil.
Končna točka prve svetovne vojne je bila predaja Nemčije s podpisom Versajska pogodba 28. junija 1919. Zatiralski pogoji omenjene pogodbe bi paradoksalno prižgali stenj nezadovoljstva, ki bi povzročil 2. svetovne vojne dve desetletji pozneje.
Vzroki za prvo svetovno vojno
Izhodišče velike vojne je bil atentat v Sarajevu na nadvojvodo Franca Ferdinanda Avstrijskega, prestolonaslednika Avstro-Ogrske. Tako a konflikt Velik diplomat, ki je takoj prijel za orožje, ko je cesarstvo vdrlo v Kraljevino Srbijo in sprožilo številna zavezništva z ene na drugo stran, ki je eskalirala v svetovno vojno.
Kot vzrok za vojno je treba šteti tudi delitev sveta, ki so jo v prejšnjem stoletju naredile evropske imperialne sile, saj jima je trgovska kolonizacija Afrike in Azije omogočila gospodarski in industrijski razvoj, vendar pod zelo neenakopravnimi in konkurenčnimi pogoji: Anglija in Francija sta imeli monopol industrijski razvoj, ki je povzročil neskladje in ponovno zanetil nacionalistične prepire.
Posledice prve svetovne vojne
Poleg skoraj 10 milijonov ubitih vojakov, 20 milijonov ranjenih in skoraj 8 milijonov pogrešanih na obeh straneh je velika vojna imela takrat pomembne politične posledice, kot je razpad štirih sodelujočih imperijev: ruskega, nemškega, otomanskega in Avstro-Ogrska.
Ruski primer je znan, ker se je leta 1917 zgodila oktobrska revolucija, v kateri so boljševiki strmoglavili carizem in naredili prve korake k socialistični državi, ki bo kasneje postala Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR).
Po drugi strani je bilo Avstro-Ogrsko cesarstvo razdeljeno na naroda Avstrijo in Madžarsko, Otomansko cesarstvo pa je padlo pod arabsko revolucijo, ki je rodila narode Turčije, Sirije, Iraka, Palestine in Izraela. Nekaj podobnega se je zgodilo s Kraljevino Srbijo, ki se je umaknila večetničnemu narodu: Kraljevini Jugoslaviji.
Končno je razpad nemškega cesarstva prišel pod tako zatiralskimi pogoji in v stanju revščine takšna, potem ko so bile njihove vojske odpravljene in njihove afriške kolonije zaplenjene, bi se v državi ugnezdila zamere in občutek izdaje in sejala semena, ki jih bo pozneje požel Adolf Hitler.
Države, ki so sodelovale v prvi svetovni vojni
V veliki vojni sta se soočili obe strani:
Trojno zavezništvo. Ustanovljena leta 1882 je združila tako imenovane »centralne sile«: Nemški rajh, Avstro-Ogrsko cesarstvo in Kraljevino Italijo. Slednji bi že v prvem letu spopada zamenjal stran, njegovo mesto pa bi prevzela Otomansko cesarstvo in Kraljevina Bolgarija.
Druge države, kot so Azerbajdžanska Demokratična republika, Beloruska ljudska republika, Kraljevina Finska, Kraljevina Litva, Kraljevina Poljska, ukrajinska država, bi med drugim podprle zavezništvo na podlagi svojih trgovinskih odnosov z njo.
Trojna antanta. Ustanovili so ga Britansko cesarstvo, Francoska republika in Rusko cesarstvo, nato pa Kraljevina Italija leta 1915. Veliko Japonsko cesarstvo, Kraljevina Romunija, Kraljevina Belgija, Kraljevina Srbija, Portugalska republika in Združene države Amerike.
Toda ko se je konflikt povečal in se ravnotežje nagnilo proti Trojni antanti, so se boju pridružile tudi druge države, kot so Brazilija, Armenska demokratična republika, Češkoslovaška, Kneževina Albanija, Kraljevina Siam, Kraljevina Finska (kar se je spremenilo strani leta 1918) in Kraljevino Črno goro.