• Kakšna je delovna sila?
• Elementi delovne sile
• Kvalificirana delovna sila
• Razlike med delom in delovno silo
• Primeri delovne sile

Pojasnimo, kaj je delovna sila in kako ta koncept nastane. Razlika med delovno silo in delovno silo. Primeri

Marx trdi, da delavec kapitalistu prodaja svojo delovno moč, ne svojega dela.

Kakšna je delovna sila?

Delovna sila se imenuje duševna in fizična sposobnost vsakega človeško bitje opraviti določeno nalogo. Gre za koncept, ki ga je skoval Karl Marx doktrina, razvil v svojem delu Kapital, prvič objavljena leta 1867.

Marx je v svoji delovni teoriji vrednosti trdil, da je vrednost dobrine oz storitev je določena s količino dela ali truda, potrebnega za njegovo izdelavo, in ne z uporabnost ki vam jo lahko ponudi ta dobrina potrošnik ali lastnik. Na ta način bo posebno blago, katerega proizvodnja je še posebej zahtevna, imela veliko večjo vrednost kot drugo.

Zato je vrednost delovne moči v a družba določena bo vsota vrednosti (to je dela, ki je potrebno za njihovo proizvodnjo) blaga, ki sestavlja »osnovno« (povprečno) košarico porabe od delavski razred ali delavec.

Delovna sila bi bila torej del skupaj z surovina in orodja (proizvodna sredstva), proizvodnih procesov družbe, torej tistih, v katerih si zagotavlja blago in storitve, ki jih potrebuje. V zameno za to proizvodno zmogljivost je delavski razred nagrajen z a plačo, ki predstavlja jedro izkoriščanje človeka s strani človeka.

Elementi delovne sile

Ker je delovna sila človeška zmožnost opravljanja dela, bodo instrumenti te sile potrebna orodja za njegovo izvedbo, specializirano znanje (tehnično ali postopkovno) in proizvodna sredstva (tovarna, stroji, itd.).

Da pa delovna sila obstaja, mora biti brez proizvodnih sredstev in njeno plačilo mora biti edino sredstvo za preživetje; To pomeni, da delovna sila a narod v danem trenutku bo to število delavcev, ki so pripravljeni delati in potrebujejo zaposlitev, da bi zadovoljili zahteve od njegovega družina.

Kvalificirana delovna sila

Kvalificirana delovna sila ima znanje za opravljanje takojšnjega dela.

Delovno silo družbe delimo na dva dela: na kvalificirano in nekvalificirano, glede na stopnjo izkušenj in izobrazbe, ki jo imajo delavci.

• Nekvalificirana delovna sila. To je tisti, ki ni prejel nobene vrste usposabljanja (tehničnega ali postopkovnega), torej nima znanje celo opravljati delo. To pomeni, da jim mora njihova zaposlitev zagotoviti takšno znanje.
• Kvalificirana delovna sila. Po drugi strani pa je tisti, ki ima izkušnje ali znanje za opravljanje takojšnjega dela in si zato prizadeva za boljše plače.

Razlike med delom in delovno silo

Delovna sila in opravljeno delo sta dve različni stvari. Slednje je konkreten vidik, materializacija, potencialnega dela, ki ga delovna sila razmišlja. Se pravi, da je posledica uporabe delovne sile na nalogo.

To razlikovanje je po Marxu in Engelsu ključno za razumevanje konceptov politične ekonomije, kot je kapitalski dobiček in dobiček, ključi v mehanizmu izkoriščanja delavskega razreda. Po drugi strani pa so takratni ekonomisti raje razmišljali o delu iz strošek usposabljanje delavca samega, kar so imenovali stroški proizvodnje delovne sile.

S tem razlikovanjem Marx potrjuje, da delavec kapitalistu prodaja svojo delovno moč, ne svojega dela, s čimer razlikuje proces dela procesa valorizacije. Ključno pri tem je, da delavec v delovnem dnevu opravi več dela pri proizvodnji blaga, kot stane reprodukcija vrednosti njegove delovne sile.

Lažje rečeno, delavec za kapitalista proizvede več kot on in njegov družina morajo preživeti. Ta presežek je presežna vrednost, dobiček tovarnarja, za katerega ne bo plačal delavca (plačal mu bo le za njegovo delovno moč).

Primeri delovne sile

Primer za razumevanje tega koncepta je naslednji. Recimo, da tekstilni delavec išče zaposlitev in prodaja svojo delovno moč. Kapitalist ga najame za proizvodnjo oblačil, katerih proizvodnja stane 100 $, v zameno za plačo 50 $.

V tem scenariju mu kapitalist ne plačuje za stroške proizvodnje vsakega oblačila, ampak za njegovo delovno silo, ocenjeno na polovico. Za vsako oblačilo, ki ga tekstilni delavec izdela in kapitalist proda, bo dobil strošek delavske plače in dodatnih 50 % presežne vrednosti.

Delovno silo torej lahko razumemo tudi kot blago, ki ga delavec proda lastniku tekstilne tovarne.