• Kaj je judovstvo?
• Značilnosti judovstva
• Izvor judovstva
• Glavna prepričanja judovstva
• Svete knjige judovstva

Pojasnimo, kaj je judovstvo, njegov izvor, značilnosti in verovanja. Prav tako njeni glavni tokovi in ​​katere so njegove svete knjige.

Judaizem velja za najstarejšo obliko monoteizma.

Kaj je judovstvo?

Judaizem je vera judovskega ali hebrejskega ljudstva, ki velja za najstarejšo obliko monoteizma, z več kot 4000 leti zgodovino. Je ena od treh velikih abrahamskih religij, skupaj z krščanstvo in do islam. Slednje pomeni, da so dediči zgodovine prerok Abraham (Ibrahim), eden od treh velikih svetopisemskih patriarhov, ki verjamejo v obstoj enega samega Boga stvarnika.

Vendar se izraz judovstvo nanaša tudi na kompleksen pojav, ki je judovska kultura in tradicija, v kateri religija, Pravičnost in družbena organizacija sta vključeni v hebrejski način življenja, ki se ga haredi ali ultra-pravoslavne skupnosti striktno držijo. Torej judovstvo hkrati velja za religijo, a kulturo in eno narod.

Morda zato, za razliko od drugih religij, ni homogenega načina prakticiranja judovstva. Niti ni enotnega, univerzalnega, organiziranega in sistematiziranega telesa besedila verski, po katerem se vera vodi.

Vendar pa Tora in Tanah (s krščanskega vidika enakovredna Svetopisemski Stari zavezi) predstavljata osrednji sveti knjigi te religije. Vsekakor pa obstajajo različni tokovi judovstva, med katerimi izstopajo:

• Ultraortodoksni judaizem. Imenuje se tudi haredi oz haredi (hebrejsko: »tisti, ki trepetajo pred Bogom«), izvaja posebno pobožno in sektaško judovstvo, ki obrne hrbet družba moderno in sprejema tradicionalne hebrejske vrednote. Z lahkoto jih prepoznamo po temnih oblačilih, značilnih klobukih in ogromnih velikostih družine. Ta tok je razdeljen v dve skupini: jezidi in mitnagdim.
• Ortodoksni judaizem. O strogem spoštovanju judovskih zakonov oz halahaTo je ena glavnih in večinskih struj judovstva. Vanj lahko uvrstimo celo ultraortodoksni judaizem (kot posebno fanatično vizijo), pa tudi druge vidike, kot je moderni pravoslavni judaizem, ki je veliko bolj pripravljen posodobiti svoja prepričanja, da ustreza sodobnemu svetu, ali verski sionizem, ki brani stvarstvo. od a Stanje Žid skozi verske argumente.
• Reforma judovstva. Imenuje se tudi "progresivni" ali "progresivni" judaizem, je dedič liberalnega judovstva, ki se je pojavilo v Nemčiji v času razsvetljenstva (18. stoletje) in je uskladilo meščanske vrednote liberalizem z judovsko religijo, s čimer gradimo sodobno in intelektualno vizijo, ki jo pogosto imenujejo »judovsko razsvetljenje«.
• Konservativni judaizem. Imenuje se tudi masorti, ki se je pojavila v Nemčiji v 19. stoletju kot protireakcija na reformno judovstvo, ki je predlagala vrnitev k judovskemu pravu (masoret Y halaha), vendar brez obračanja hrbta kontekstu sodobnega sveta in do demokracija, in sprejemanje cionizma kot politika.
• Sekularni judaizem. V tem toku se štejejo vsi, ki pripadajo judovski tradiciji iz družinskih ali kulturnih razlogov, vendar malo ali nič izvajajo verske obrede in jih sploh ne urejajo judovski zakoni, ampak so sprejeli moralno sodobnega sveta.

Kot bomo videli, ima judovstvo bogato in kompleksno kulturno zgodovino, saj je religija in način življenja najstarejših, ki so preživeli še danes. V več sto državah so judovski templji (imenovani sinagoge) večjih ali manjših in v njih se srečuje judovska kongregacija, da prejme duhovno in moralno vodstvo od rabina.

Značilnosti judovstva

Za judovstvo je šabat (sobota) dan počitka.

Splošne značilnosti judovstva lahko povzamemo kot:

• Je abrahamska in monoteistična religija, torej postulira obstoj enega samega, vseprisotnega Boga, stvarnika vesolja in ki prejme ime Jahve. Ta isti Bog bi se razodel vsem prerokom antike, kot so Abraham, Mojzes, Noe, med drugimi.
• Religija je predstavljena z Davidovo zvezdo, znakom, ki ga je izraelski kralj David postavil na svojo zastavo in svoj grb, ter menoro ali obredni sedemveji kandelabr, nameščen v prvih judovskih templjih v Jurski.
• Judovske obrede in njihova praznovanja ureja koledar, ki združuje lunarno in sončno, katerega izvor izvira iz antičnih časov. Po tem koledarju so sobote (sabat oz šabat) so sveti dnevi v tednu, namenjeni počitku, med katerimi se ne sme delati.
• Judovski svet je urejen po judovskem pravu oz halaha, ki ga vsebuje Talmud, glavni pravni korpus vere. Ta korpus sestavljata Tora in Mišna, medtem ko je verski kult podrejen temu, kar je uveljavljeno v Tanakhu.
• Obredni jezik te religije je hebrejščina, ki velja za sveti jezik. V tem jeziku so napisana vsa judovska sveta besedila. Vendar pa obstajajo tudi skupnosti, v katerih se izvaja liturgija jidiš ali v latinščini.
• Nejudje (»pogani« oz goyim) lahko preide v vero na Volja, in v tem primeru jih preostala skupnost šteje za zakonite Jude. Za to so nujni moško obrezovanje, očiščevalna kopel v mikvi in ​​odobritev rabinskega sodišča.
• Judaizem se drži košer diete, ki prepoveduje uživanje svinjine in drugih "nečistih" živali, ter zahteva pripravo mesa na poseben način izkrvavenja. Poleg tega prepoveduje kakršno koli približevanje krvi in ​​mleka.

Izvor judovstva

Judaizem je nastal v daljni antiki Bližnjega vzhoda, pred približno 4000 leti. Po lastnih mitih o ustanovitvi se začne s patriarhom Abrahamom, ki ga je Bog poklical, da zapusti svojo domovino Ur (Mezopotamijo) in odide v regija današnjega Izraela, takrat znanega kot Kanaan, ki bi bila njihova obljubljena dežela.

Abraham je skupaj s svojim sinom Izakom in vnukom Jakobom s svojim plemenom živel nomadsko pastirsko življenje, dokler niso bili zmanjšani na suženjstvo s strani egiptovskega faraona.

Nato je Bog mazilil novega preroka: Mojzesa, ki je svoje ljudstvo popeljal nazaj v Kanaan, v eksodusu skozi Rdeče morje, ki je trajal 40 let v puščavi. Končno so se Judje naselili v Jeriho, na kmetijskem območju Kanaana, in tam je izviralo judovsko kraljestvo Izrael, katerega del je bilo dvanajst plemen: Ašer, Naftali, Manase, Zebulon, Isahar, Gad, Efraim, Dan , Benjamin, Ruben, Juda in Simeon.

Pomembno je omeniti, da verski izvor judovstva sovpada z izvorom hebrejskega ljudstva in njegovo zgodovino.

Glavna prepričanja judovstva

Za judovstvo je deset zapovedi poslal Bog, da bi vodile Jude.

Glavna prepričanja judovstva lahko povzamemo kot:

• Obstaja samo en in edini Bog (Jahve), stvarnik vesolja, njegovo izbrano ljudstvo pa so Hebrejci, s katerimi ima pakt že od antičnih časov. Iz tega razloga mora judovski narod biti »luč med narodi« in prenašati Božje sporočilo svetu.
• Deset svetopisemskih zapovedi je Mojzesu na gori Sinaj narekel sam Bog, da bi po njih vladal judovskemu ljudstvu in ga približal odrešitvi.
• Judovskemu ljudstvu in ostalemu svetu bo vladal mesija, ki bo zadnji prerok judovske tradicije. Za razliko od krščanstva, ki verjame v Jezusa iz Nazareta kot omenjenega mesija, judovstvo še vedno čaka.
• Vsebino Tore je prerokom narekoval sam Bog in je zvest odsev njegove božanske volje.

Svete knjige judovstva

Judaizem ima Tanah kot sveto knjigo, ki ustreza 24 knjigam Stare zaveze kristjanov in je sestavljena iz:

• Tako imenovano petoknjižje, torej prvih pet knjig Svetega pisma, ki jih Hebrejci poznajo kot Tora.
• Knjiga prerokov ali Neviim.
• Knjiga spisov ali Ketuvim.

Poleg tega Hebrejci svoje zakone urejajo z dvema dodatnima knjigama:

• Mišna, zbirka ustnih pripovedi Tore, ki jo je Mojzesu neposredno izročil Bog.
• Talmud ali Gemara, ogromen korpus komentarjev in interpretacij Mišne, ki so ga izvedli Amorejci iz drugega stoletja.