Pojasnimo, kaj je besedilo in pomen tega izraza. Tudi vrste besedila, ki obstajajo in kakšne so njihove lastnosti.
Kaj je besedilo?
Besedilo je urejena sestava znakov, vpisanih v pisni sistem, katerih branje omogoča obnovitev posebnega pomena, na katerega se sklicuje izdajatelj. Besedabesedilo Izhaja iz latinščinetextus, kar pomeni "tkano" ali "prepleteno", tako da je v samem izvoru ideje besedila njegova sposobnost vsebovati ideje v niti ali zaporedju znakov.
Tako da besedilo postane količina stavkov, ki so združeni in razporejeni na podlagi a prepir (razlagalni, narativni, opisni itd.), z uporabo konkretnega sistema znakov, ki ga bomo poimenovalijezik, in znotraj omenjenega sistema posebna koda, ki jo bomo poklicalijezik.
Tako celotno besedilo Vsebuje vrsto šifriranih sporočil, ki jih mora bralec znati pridobiti in so lahko drugačne narave glede na izrazne naloge osebe, ki jo je napisala: to so navodila za uporabo pralnega stroja, pa tudi a pesem ljubezni, novice iz časopisa ali a grafiti protest na zidu na ulici.
Vrste besedil
Besedila so tradicionalno razvrščena glede na komunikacijski namen, ki ga zasleduje izdajatelj, tako da lahko govorimo o:
- Informativna besedila. Tiste, v katerih je bralcu podan niz vsebin oz informacije specifično skupaj s konceptualnimi ali kontekstualnimi orodji za njihovo razumevanje, torej jim je razloženo nekaj konkretnega. Na primer: tehnično poročilo, stran enciklopedije.
- Pripovedna besedila. Tisti, v katerih a pripovedovanje, pa naj bo resnična ali namišljena. Na primer: a zgodba, roman, potopisna kronika.
- Opisna besedila. Tisti, v katerih je podana količina podrobnosti o določenem predmetu ali dogodku, ki si prizadevajo v nekem smislu izčrpati njegove lastnosti. Na primer: datoteka za umetniško delo v muzeju, oglas za prodajo aparata.
- Argumentirana besedila. Tisti, ki skušajo bralca prepričati v kakršno koli mnenje, stališče ali premislek o kateri koli temi, z argumenti in razlogi. Na primer: a mnenje, propaganda, ki spodbuja varčevanje z energijo, govor na političnem shodu.
- Komutativna besedila. Tisti, ki bralcu dajejo natančna navodila in so napisani z imperativnimi glagoli. Na primer: kuharski recept, prometni znak, znak za prepovedano kajenje.
- Poetična ali igriva besedila. Tisti, katerih pomen je v kontemplaciji o lepoti ali iznajdljivosti, s katero so bili napisani, torej v nagovarjanju igrivega ali estetskega čuta bralca. Na primer: pesem, literarno delo, uganka.
Lastnosti besedila
Vse besedilo ima nujno naslednje lastnosti:
- kohezija. Kohezivno besedilo je tisto, katerega deli so med seboj logično povezani, torej iz branje Od enega dela lahko greš do drugega na urejen, racionalen način. Zaradi pomanjkanja kohezije besedila skačejo z ene stvari na drugo, brez rime ali razloga.
- Skladnost. Besedila morajo biti koherentna, kar pomeni, da se osredotočajo na temo ali temo, na katero se bodo nanašala, ne glede na to. Besedilo bi moralo postopoma napredovati k sestavi globalne, splošne ideje, skozi razlaganje manjših ali enostavnejših idej. Toda na koncu branja skladnega besedila je mogoče pojasniti, »za kaj gre«.
- Pomen. Vsako besedilo ima pomen, ki ga mora bralec povrniti, tudi v najbolj banalnem ali neučinkovitem. A pisanje nikoli ni brez pomena, saj ne bi imelo kaj sporočiti, branje pa bi bilo nemogoče.
- Progresivnost. Besedilo ponuja svojo vsebino postopoma, torej malo po malo, a molitev naenkrat. Zato, da bi vedeli vse, kar pravi, moramo prebrati vse, saj z napredovanjem v branju dešifriramo vedno več vsebine njegovega sporočila, in če se zadovoljimo s prvim delom, ne bomo vedeli vsega.
- Namernost. Vse besedilo je napisano z določenim komunikacijskim namenom, torej z nekim namenom v mislih, naj bo to, da služi kot opomnik, da drugi osebi pove, naj nekaj naredi, ali preprosto zabava. Kakor koli že, ta namera bo konfigurirala besedilo in povzročila, da bo izdajatelj v svoji sestavi uporabil eno ali druga sredstva.
- Ustreznost. Vse besedilo se mora prilagoditi vrsti kod in predpisov, ki so skupni njegovemu prejemniku, da ga lahko razume in dešifrira njegovo vsebino. To se zgodi zaradi načina uporabe jezika, tudi zaradi konvencij žanra itd.