Pojasnimo, kaj je prerok in značilnosti svetopisemskih prerokov in Korana. Tudi seznam prerokov različnih religij.
Preroki prejmejo sporočilo od Boga in nato širijo njegova navodila.Kaj je prerok?
Prerok je posameznik, ki je doživel versko, mistično ali nadnaravno razodetje, ki ga spodbuja, da s svetom deli svoje resnica božanskega izvora. Je zelo pogosta figura v doktrina različnih verskih veroizpovedi, zlasti v velikih monoteizmih (judovstvo, krščanstvo in islam), ki veljajo za govornike Božje besede.
Ta izraz izvira iz starogrške besede preroki, preveden kot "glasnik" ali "glasovnik", čeprav se je njegov verski pomen, kot smo rekli za monoteizme, rodil s hebrejsko kulturo, ki je uporabljala izraz nabi. Slednji je bil prvič preveden kot prerok v Svetem pismu Septuaginte, napisani v grščini koine.
Preroki so pogosto prikazani kot zavedeni in ekscentrični posamezniki, ki jih Bog izbere, da sprejmejo Njegovo sporočilo, se ločijo od preostale jate in se nato vrnejo s poslanstvom širjenja božanskih navodil.
Velike religije običajno imajo preroka ustanovitelja, na primer Jezusa iz Nazareta za kristjane ali Mohameda za muslimane, in katerega sporočilo njegovi verniki jemljejo za resnično. Vendar pa številne religije priznavajo preroke drugih, tako kot svetopisemske preroke Stare zaveze, ki jih krščanstvo priznava kot predhodnike Jezusa Kristusa.
Preroki pogosto prerokujejo, torej napovedujejo ali napovedujejo prihodnost, spremljajo jih opozorila glede meril, po katerih bo Bog odrešil verne in pravične ter obsodil neverne in hudobne. Včasih so te prerokbe izgovorjene v a Jezik s prispodobami ali poetično, kar zahteva nadaljnjo interpretacijo s strani vernikov ali cerkvenih oblasti same.
Danes se beseda prerok pogosto uporablja za tiste, ki trdijo, da imajo vizijo prihodnosti, ki jim jo je dal Bog ali druge nadnaravne sile, in ki na splošno pridigajo o prihajajočih katastrofah in tragedijah (preroki katastrofe). Da pa bi jih ločili od verske osebe, jih pogosto raje imenujejo vidci.
Svetopisemski preroki
Krščanska Biblija obsega dva velika sklopa besedil in zgodb:
- Po eni strani Stara zaveza (OT), enakovredna judovskemu Tanakhu, ki vsebuje zapise Mojzesove Tore, ki velja za zvest narek božje besede temu preroku;
- Po drugi strani pa Nova zaveza (NT), osredotočena na dejstva iz življenja, nauke in križanja Jezusa iz Nazareta, ki ga kristjani štejejo za zadnjega Božjega preroka.
Vendar pa ni malo Božjih prerokov, omenjenih v Stari zavezi. Pravzaprav je bil prvi prerok sam Adam. Danes jih poznamo kot svetopisemske preroke, hebrejske preroke ali preroke izraelskega ljudstva in jih tradicionalno delimo na:
- Veliki preroki, katerih dela so veliko bolj obsežna in obsegajo cele knjige v njegovem imenu.
- Manjši preroki, veliko krajšega dela, znani tudi kot "dvanajst prerokov" in zbrani v zadnjem delu Stare zaveze, znanem kot Knjiga dvanajstih.
Obe kategoriji imata enako pooblastilo, čeprav se lahko razlikujeta glede na člane, odvisno od vsake tradicijo specifične verske. Zaradi tega je študij teh besedila starodavna dela so običajno zapletena naloga strokovnjakov, saj obstaja veliko prevodov, različic in interpretacij tako starodavnih besedil v zgodovino od človeštvo.
Preroki v Koranu
Koran, sveto besedilo muslimanov, šteje za gotovo obstoj številnih prerokov v zgodovini njihove vere, od katerih se mnogi danes niti ne spominjajo, saj je bil »za vsako skupnost svoj prerok«.
Islam deli s svojimi sestrskimi religijami, judovstvom in krščanstvom, verovanje v starodavne preroke Tanach in celo Novo zavezo Jezusa iz Nazareta. Vendar je njegov pravi in dokončni prerok Mohamed (Muhammad ibn ʿAbdullāh), ki je dokončal vrsto prerokov, ki sta jo začela Adam in Abraham, nadaljevala pa Mojzes in Jezus.
Tako muslimani menijo, da je besedilo Korana edini pravi zapis božanske besede, ki ga je Bog narekoval Mohamedu in so ga zbrali njegovi spremljevalci. Da bi ohranili to nespremenjeno božansko besedo, se Koran recitira v klasični arabščini, njegovi prevodi v druge jezike pa se ne obravnavajo kot kopije Korana, temveč kot njegove različice ali interpretacije.
Seznam prerokov judovstva, krščanstva in islama
Seznam skupnih prerokov velikih monoteističnih religij sveta (imenovanih tudi abrahamske religije, ker delijo svojo vero v preroka Abrahama) bi vključeval naslednja imena:
Starozavezni preroki ali Tanach
- Preroki Tore
- Mojzes
- Aaron
- Miriam
- Eldad in Medad
- Pinchas
- Zgodnji preroki
- Josue
- Deborah
- Samuel
- Gad
- Nathan
- David
- Salomon
- Jedutun
- Ajías
- Elija
- Elizij
- Shemaia
- Odšel
- Janani
- Jehu
- Micaia
- Jaziel
- Eliezer
- Zacharias ben Yehudía
- Hulda
- Veliki preroki
- Izaija
- Jeremija
- Ezequiel
- Daniel
- Manjši preroki
- Hosea
- Joel
- Amos
- Obadija
- Jona
- Micah
- Nahum
- Habakuk
- Zephaniah
- Hagaj
- Zaharija
- Malachi
Preroki Nove zaveze ali krščanstva
- Baruc
- Simeon
- Ana
- Emmanuel
- Janeza Krstnika
- Jezus iz Nazareta
Preroki Korana ali islama
- Ulul Azmi ali magneti rasula
- Noe (Nuh)
- Abraham (Ibrahim)
- Mojzes (muza)
- Jezus iz Nazareta (Je)
- Mohamed (Mohamed)
- Drugi preroki islama
- Adam
- Idris
- Hud
- Saleh
- Lut
- Daniel
- Ism'ail
- Ishaq
- Yaqub
- Jusuf
- Ayub
- Shoaib
- Harün
- Dhul-Kifl
- Dawood
- Sulaiman
- Ilyas
- Alyassa
- Samuel
- Saijo
- Zakariya
- Yahya (Janez Krstnik)