• Kakšna je struktura besedila?
• Katere vrste besedila obstajajo?
• Struktura razstavnega besedila
• Struktura argumentiranega besedila
• Struktura pripovednega besedila

Pojasnimo, kakšna je struktura besedila, kakšna je struktura razlagalnega, argumentacijskega, pripovednega besedila in primerov.

Strukturo besedila urejata skladnost in kohezija.

Kakšna je struktura besedila?

Struktura a besedilo To je način, na katerega so razporejeni njegovi deli, torej notranji red, ki ga predstavlja in ki ga urejata dva osnovna pogoja:

• Doslednost: deli besedila morajo biti razumljivi, čitljivi in ​​posredovati jasno idejo
• The kohezija: Ti deli se morajo harmonično združiti, pretakati se in tvoriti del enote.

Pisanje je skoraj vedno zapletena zadeva, saj je prepis našega ideje pisane besede zahtevajo proces načrtovanja in zelo drugačno metodo od govorjene improvizacije. Za to je bistveno dobro upravljati njegovo strukturo, ki jo lahko ob upoštevanju skladnosti in kohezije ločimo oz.

• Notranja struktura besedila, ki je povezana z razporeditvijo idej znotraj njih odstavkov, tako da sporočilo ki ga želite dati je razumljivo in logično.
• Zunanja struktura besedila, ki je povezana z razvrščanjem odstavkov v prepoznavne segmente besedila, da bralcu predstavi urejeno in metodično pot idej.

Zunanja struktura pa bo skoraj vedno odvisna od vrste besedila, ki ga gradimo, saj bomo imeli v mislih zelo drugačno končno nalogo, če je to, kar pišemo zgodba, vaja ali a reportaža novinarski. Obstajajo celo zelo specifični primeri besedil, ki jih nujno ureja vnaprej določena shema ali vzorec predstavitve.

Katere vrste besedila obstajajo?

Ko govorimo o besedilu, se seveda nanašamo na telo pisanja, to je na končen niz besed, organiziranih v stavkih in besednih zvezah, ki posledično sestavljajo drugačen niz urejenih odstavkov. Vse, kar je napisano, je besedilo, vendar ne nujno na enak način. Tako moramo razlikovati med različnimi načini, na katere se besedilo lahko pojavi, to je med različnimi vrstami besedila, ki obstajajo:

• Pojasnila besedila. So tiste, v katerih se želi prenesti informacije do bralca, skozi podatkov, citati in pojasnil, ne da bi s tem odkrito zavzeli stališče glede povedanega, torej brez dajali mnenja ali dajali prednost kakršni koli interpretaciji ali stališču. To ne pomeni, da so vedno objektivna besedila, vendar pomeni, da ohranjajo oblike glede načina razumevanja informacij. Primeri tovrstnega besedila so časopisna poročila, enciklopedije in šolski učbeniki.
• Argumentirana besedila. So tiste, v katerih je z uporabo zornega kota na zadevno temo zgrajeno stališče argumenti, primeri priročne ali objektivne informacije, vse v službi prepričevanja bralca, da razlaga stvari, kot so predlagane. So besedila, ki želijo nekaj prepričati, dokazati ali dokazati. Nekateri primeri argumentiranih besedil so mnenjske kolumne v časopisih, časopisnih uvodnikih oz govori politiki.
• Pripovedna besedila. So tiste, v katerih je pripovedana zgodba ali zgodba različne dolžine in narave z uporabo bolj ali manj slogovnih sredstev oz. literarni polepšati ali ustvariti večji učinek. To pomeni, da so zgodbe, ki so bolj navezane na realnost, druge pa so bolj domiselne, vendar to ne predstavlja bistvene razlike glede na strukturo zgodbe. Primeri tovrstnega besedila so romani, Kronike novinarske in otroške zgodbe.

Struktura razstavnega besedila

Pojasnila skušajo posredovati informacije na čim bolj objektiven način.

Ker so na splošno informativna besedila, torej katerih namen je čim bolj podrobno prenesti informacije, so razlagalna besedila urejena z naslednjo osnovno strukturo:

• Uvod. Kot začetna stopnja besedila želi bralca vnesti v tematiko, ki jo zanima, z dodatnimi informacijami, ki segajo od najbolj splošnih do najbolj specifičnih. Te informacije bi morale bralcu utrditi pot, da razume, kaj sledi, tako da zgradi referenčni okvir in mu razloži osnovne stvari, ki jih bo potreboval pozneje. Na primer, v enciklopedičnem članku o egipčanski umetnosti uvod verjetno pojasnjuje, kdo so bili Egipčani, v katerem času v antiki so imeli svoj kulturni razcvet in katere so bile glavne značilnosti njihove kulture.
• V razvoju. To je stopnja največje gostote besedila, v kateri so izpostavljene najpomembnejše ideje in obravnavana tema v celoti obravnavana. Na tej stopnji je običajno uporabiti primere, citate ali celo grafiko in drugo gradivo, da ponazorimo povedano. Če nadaljujemo z našim primerom, bo v tej fazi egipčanska umetnost v celoti obravnavana, od najpreprostejših do najbolj zapletenih, in se opira na ilustracije, fotografije in opisi temeljnih kosov.
• Zaključki.. Končna faza besedila, ki služi kot zaključek zgoraj obravnavane teme in hkrati ponuja dodatne dragocene informacije, ki lahko postavijo temo v razmerje z drugimi pomembnimi ali pa zavzamejo dele povedanega, o katerih priročno je vztrajati, končno, tukaj so končne ideje, pri katerih želite, da bralec končno ostane. In za dokončanje primera bi članek o egipčanski umetnosti zaključil s pomembnostjo egipčanske umetnosti za zahodne kanone, pri čemer bi navedel nekatere strokovnjake in povzel nekatere njene izjemne značilnosti, ki bi jo lahko povzročile.

Struktura argumentiranega besedila

Ker poskušajo argumentirana besedila prepričati ali promovirati določene ideje, je njihova struktura podobna strukturi pojasnjevalnega besedila, vendar z opaznimi razlikami. Ta struktura bi bila naslednja:

• Diplomsko delo. Začetna faza argumentiranega besedila se začne z razjasnitvijo avtorjevega stališča o temi. Za to je mogoče imeti zelo kratko uvodno fazo, zagotoviti določeno kontekstu, najpomembneje pa bo vedno pokazati prostore osnove, ki jih bomo kasneje zagovarjali z argumenti. Na primer, v primeru mnenjskega članka proti vladi lahko avtor začne z izpostavitvijo najresnejšega vidika aktualne politike, za katero meni, da je v celoti v pristojnosti vlade in upravičuje zamenjavo predsednika.
• Argumentacija. Ko so temeljne premise stališča razkrite, je dosežena stopnja, v kateri ustreza, da jih podpira ali brani. To pomeni, da moramo bralcu ponuditi argumente, ki podpirajo ali dokazujejo tisto, kar smo povedali na začetku, tako da poskušajo deliti naše stališče ali pa ovržejo morebitne ugovore našemu prvotnemu pristopu. Če nadaljujemo z našim prejšnjim primerom, bi mnenje proti vladi lahko zagovarjalo svoje stališče s citiranjem pomembnih kršitev vladnih obljub ali s citiranjem, kaj v zvezi s tem navaja zakon, ali z razlago, kako se podobne situacije obravnavajo v drugih državah. ali kako so se prejšnje vlade ukvarjale z njimi.
• Zaključki. Zaključna faza argumentiranega besedila je ključna za puščanje ustreznega vtisa na bralca, v njej pa se vzpostavijo logični zaključki prejšnjih premis, ki poudarjajo način, na katerega jih moramo (po avtorju) interpretirati. Gre za besedilo, ki je praviloma kratko in jedrnato, ki daje bralcu končno, eksplicitno stališče, pri katerem želi, da ostane, ko konča branje. Tako bi mnenjski članek našega primera dosegel vrhunec z razlago bralcu, da ko smo videli vse našteto, ni dvoma o odgovornosti vlade in da bi bilo zato najbolje, da jo spremenimo.

Struktura pripovednega besedila

V primeru pripovednega besedila je njegova temeljna struktura tista, ki jo je predlagal Aristotel (384-322 pr.n.št.) v svojih literarnih študijah antike, ki so ostale v veljavi od takrat. V skladu s tem je vsaka zgodba sestavljena iz:

• Pristop. Začetna faza vsake zgodbe je sestavljena iz potrebne predstavitve znakov, torej v povedanju, kdo je protagonist zgodbe, kje se pojavi in ​​drugih informacijah, ki določajo izhodišče zgodbe. Ta segment je običajno sestavljen iz predstavitve začetne situacije, ki se bo z napredovanjem zapleta še bolj zapletla. Na koncu te prve stopnje moramo vedeti, kaj je potrebno za nadaljevanje branja, ne da bi karkoli zamudili. Na primer, zgodba o skupini vojakov, ki se vračajo iz vojne, se lahko začne s predstavitvijo pripovedovalka zgodb -vojak- in preko njega do njegovih spremljevalcev, ki z njim potujejo na ladji nazaj iz tujine.
• Vozel ali zaplet. Za srednjo točko vsake zgodbe je značilno pojavljanje ovir na poti glavnega junaka, torej v zapletu ali zapletu niti zaplet. To je trenutek, ko postanejo stvari težke za lik, ko se antagonisti ali v katerih dogodkih gredo proti njemu. Po našem zgledu bi lahko bil vozel v zgodbi o vojakih povezan z neuspehi ladje na poti domov ali v boju, ki se zdi neizogiben med protagonistom in enim od njegovih spremljevalcev, ki bi lahko zameglil vrnitev v hišo. .
• Izid. Končno je razplet tisti segment zgodbe, v katerem je konflikt in zaplet pride do konca. Običajno ta segment prikazuje spremembo, ki jo je utrpel lik, pa naj bo to tragičen ali srečen konec. Za konec bi zgodba o vojakih lahko kulminirala s tem, da bi antagonist med bojem padel iz vode, kar bi pomenilo tragičen konec tistega, kar bi morala biti srečna vrnitev domov.