notranje komuniciranje

Y-Negocios

2022

Pojasnimo, kaj je notranja komunikacija, kako je razvrščena in njene cilje. Prav tako orodja, ki jih uporabljate, in zunanjo komunikacijo.

Notranje komuniciranje poteka znotraj organizacij.

Kaj je notranja komunikacija?

Na različnih področjih govorimo o notranji komunikaciji, da se nanašamo na kanale in mehanizme informacije ki obstajajo znotraj določene organizacije in katerih cilj je isto osebje, ki dela v njej, v njenih različnih oddelkih ali organizacijskih modalitetah. V tem se razlikuje od komunikacijo zunanji, ki je tisti, ki izhaja iz organizacija proti zunanjemu svetu.

Interna komunikacija a posel ali organizacija vzpostavlja informativne povezave raznolike narave med svojimi deli, bodisi od najvišjega vodstva do delavci ali obratno ali med kolegi na istem oddelku.

Kot že ime pove, se pojavlja znotraj organizacij in praviloma ne pride v javnost, zato ga običajno vodijo notranje organizacijske smernice in znotraj določene preudarne meje zaupnosti do zunanjega sveta.

Vrste internega komuniciranja

Horizontalna komunikacija poteka med vrstniki, pa tudi med kolegi v isti ekipi.

Notranje komuniciranje je razvrščeno glede na mesto v hierarhiji organizacije, ki ga imajo vključeni akterji. To je odvisno od tega, katere ravni organizacije komunicirajo med seboj. Tako se pogosto govori o:

  • Komunikacija navzdol. Tisto, ki izhaja iz organizacijskega vodstva, torej iz zgornjih stopenj hierarhije, in je namenjeno nižjim ravnem. Z drugimi besedami, od šefov do podrejenih ali od menedžerjev do delavcev. Običajno gre za enosmerno komunikacijo, ki je skladna z obveščanjem, dajanjem navodil, sodelovanjem pri odločanju.
  • Horizontalna komunikacija. Pojavlja se med pari, kot med kolegi iz iste ekipe, med koordinatorji na isti višini ali med vodji različnih oddelkov.V njem ni hierarhičnega razmerja, ampak je med enakimi, na splošno za izmenjavo informacij, odgovarjanje na zahteve itd.
  • Komunikacija navzgor. Logično je, da gre iz nižjih stopenj hierarhije na višje nivoje, tj. povratne informacije od podrejenih do direktorjev, menedžerjev, šefov itd. Služi tudi za podajanje idej, predlogov, predlogov tistim, ki sprejemajo strateške odločitve v organizaciji, ali za formalne zahteve.

Cilji internega komuniciranja

Notranje komuniciranje zasleduje naslednje cilje:

  • Organizirajte in izboljšajte izmenjavo informacij med področji. Tako preprečite, da bi oddelki ali vodstva delovali kot mehurčki, izolirani od preostalega dela organizacije.
  • Spodbujati znanje vodstva in delavcev. Spodbujanje informiranega delovnega okolja, v katerem delavci vedo, kdo jih vodi in kako, vodstvo pa se lahko poveže s svojo ekipo in ve, kdo so ter kakšne so njihove prednosti, slabosti in želje.
  • Ustvarite celostno podobo. Notranje komunikacije bi morale spodbujati idejo o pripadnosti med delavci in spodbujati skupinsko delo, imeti toplejše in bolj predano delovno okolje.
  • Spodbujajte interno sodelovanje. Vzpostavite prostore za izmenjavo idej, za socialne stike ter za dialog in razpravo, za izmenjavo uspehov in izzivov, za zagotavljanje pomembnih informacij in za inovacije na teh področjih.

Notranja komunikacijska orodja

Institucionalna e-pošta omogoča hitro izmenjavo informacij.

Obstaja veliko možnih orodij za vzpostavitev zdrave dinamike notranjega komuniciranja v organizaciji. Nekatere izmed njih so naslednje:

  • Interna glasila. Kot glasila, mesečna ali tedenska poročila, kjer je na voljo delavec novice Spodbuja se zanimanje, pomembne informacije in izmenjava med vrstniki.
  • Priročnik za zaposlene. Sreča za brošure kjer so delavcu dane vse osnovne informacije, ki bi jih morda potreboval za komunikacijo z drugimi oddelki, pa tudi tiste, ki so potrebne za celostno identiteto: zgodovina organizacije, njena poslovna organizacija, njena poslanstvo, pogled Y vrednote, itd
  • Informacijske table. Lahko se razvijejo po oddelkih ali centralizirano v a usklajevanje informacij, praviloma pa morajo biti na zelo vidnih mestih ali mestih z veliko prometa, kjer je mogoče ponuditi različne informacije in povabiti celo notranjo javnost k sodelovanju.
  • Okrožnice. Interesni dokumenti, ki krožijo, kot že ime pove, med oddelki, delavci itd.
  • intranet. Računalniška omrežja, do katerih imajo dostop samo člani organizacije, z možnostjo skupne rabe datoteke, imeti videokonference, pošiljati dokumente itd.
  • E-naslov. Institucionalna e-pošta je dober način za spodbujanje pripadnosti med člani organizacije in omogoča hitro izmenjavo informacij z minimalno porabo sredstev.

Zunanja komunikacija

Zunanja komunikacija je za razliko od notranje komunikacije tista, ki se zgodi med notranjostjo določene organizacije in tistimi zunanjimi agencijami, s katerimi je povezana, kot je npr. stranke, konkurenti in dobavitelji.

Običajno ga ureja korporativna identiteta (ki se kaže v estetskih podrobnostih, kot so logotipi, barveitd., pa tudi v strateških komunikacijskih smernicah) in zato veliko bolj nadzorovana in urejena. To vključuje glasila za javnost, oglaševanje, e-poštnih sporočil, trženje v socialna omrežja, itd

!-- GDPR -->