• Kaj je sodelovalno delo?
• Značilnosti sodelovalnega dela
• Pomen skupnega dela
• Prednosti skupnega dela
• Skupno delo v razredu
• Primeri skupnega dela

Pojasnimo, kaj je kolaborativno delo, njegove značilnosti, prednosti in primere. Poleg tega pa sodelovanje v razredu.

Internet je olajšal sodelovanje na svetovni ravni.

Kaj je sodelovalno delo?

Kolaborativno delo obsega vso tisto dinamiko vrstniške produkcije ali množičnega sodelovanja, tj. delo velikega števila posameznikov se usklajuje in vodi k a objektivno običajni. Je usklajevanje na splošno ustreza skupnosti Samoorganizirano, pri katerem se delo izvaja brez formalnih obveznosti in brez priznanja izključnega avtorja rezultata.

Sodelujočega dela ne smemo zamenjevati skupinsko delo, kljub temu, da vsako sodelovanje nujno pomeni skupno ali timsko delo.

Medtem ko timsko delo prepozna a Vodja definirano, kolektivizira odgovornost in organizirati a skupina za izpolnitev določene naloge se skupno delo običajno izvaja brez prisotnosti formalnih šefov, s pomočjo posameznih prispevkov znanje, in s končnim namenom deliti doseženo znanje.

Že od antičnih časov obstajajo različne oblike sodelovanja, vendar še nikoli ni bilo tako otipljivih in očitnih primerov, kot so tisti, ki so omogočali internet. Prostovoljni seštevek truda in znanja skupnosti uporabnikov se zlahka obrestuje, ko gre za ljudi, ki jim ni treba deliti niti fizičnega prostora in časovnega intervala.

Popoln primer tega so kosi odprtokodna programska oprema, v katerem kateri koli Uporabniško ime lahko prostovoljno vložite svoj čas in trud ter izbrišete nove oblike posodobljene in izboljšane kode.

Značilnosti sodelovalnega dela

Na splošno je za sodelovalno delo značilno naslednje:

• Je oblika prostovoljnega sodelovanja med člani specializirane skupnosti, ki je sposobna deliti trud, čas in znanje pri gradnji novih platform znanja.
• Sestavljen je iz sinergije znanja in prizadevanj organizirane skupnosti, na splošno ljudi, ki si delijo strasti ali znanje.
• Običajno je urejena po načelih prostega pretoka informacij, altruizma in prostovoljstva, zato pogosto velja za delovno kulturo samo po sebi.
• Za razliko od drugih oblik dela ne ustvarja občutka skupine, temveč pripadnosti a osnutek kolektivni.

Pomen skupnega dela

Skupno delo olajša doseganje dolgoročnih ciljev, saj omogoča nenehne individualne prispevke, da se prosto premikajo proti cilj.

Vendar pa obstaja pomembna meja usklajevanja: dinamika sodelovanja, ki je svobodna in prostovoljna, prejema stalne prispevke, ki povečujejo vrednost in obseg projekta. Pravzaprav ta vrsta dela ne zasleduje optimalnih rezultatov v kakovosti ali produktivnosti, temveč je usmerjena v integracijo skupnega znanja.

Prednosti skupnega dela

Ko ste prostovoljec, skupno delo znižuje stroške.

Za razliko od drugih oblik dela sodelovanje ne zahteva formalno opredeljene strukture, tako da je v svojih oblikah manj toga in prisilno: brez šefov, brez uradne delitve dela ta vrsta dela temelji na nenehnem posodabljanju skupnega znanja. To je naloga, ki je bolj kot karkoli odvisno od testa.

Prav tako je dislociran, množičen in razpršen model dela, ki ga ne urejajo urniki in ki se poleg tega prostovoljno vzdržuje, tako da so njegovi proizvodni stroški vsaj v tem smislu zelo nizki. Po drugi strani pa projekt ni popolnoma odvisen od nobenega od svojih sodelavcev, temveč je oblika kolektivizacije znanja, tuja tradicionalnim glavarjem in vodstvom.

Skupno delo v razredu

Številni sodobni trendi v izobraževanju vidijo sodelovalno delo kot dragocen proces za razred. V prvi vrsti zato, ker nam omogoča, da razumemo izobraževalni proces kot dinamiko povezovanja znanja in praks, ne pa kot vertikalni proces, v katerem učitelj prenaša znanje na svoje učence.

Ta nova delovna dinamika je ugodna za raznolikost, vključitev in motivacija individualno skupinsko delo, saj sta potem pojma uspeh in neuspeh odvisna od celotne skupine in ne le od posameznika na čelu. Ali vsi zmagajo, ali pa vsi izgubijo.

Primeri skupnega dela

V odprtokodni programski opremi lahko uporabniki izboljšajo programsko kodo.

Nekateri primeri uspešnega skupnega dela so naslednji:

• Wikipedia, brezplačna enciklopedija in vsi drugi podobni "Wiki" projekti, v katere uporabniki sami predstavljajo podatkov ki sestavljajo enciklopedijo.
• Linux in odprtokodna programska oprema, katerega lastni uporabniki lahko prispevajo k izboljšanju svoje programske kode in skupaj oblikujejo bolj trden in posodobljen program.
• Digitalne knjižnice, na katerih "strani" se nahajajo arhivi knjig, serij in filmov v brezplačni distribuciji, z namenom pridobitve popolnega in pomembnega kataloga del, ki je dostopen vsem in tretjim osebam.