brezplačna programska oprema

Informatika

2022

Pojasnimo, kaj je brezplačna programska oprema in svoboščine, ki jih ta vrsta programa omogoča. Tudi vrste, ki obstajajo in nekaj primerov.

Brezplačna programska oprema svojim uporabnikom omogoča dostop do izvorne kode.

Kaj je brezplačna programska oprema?

Brezplačna programska oprema se nanaša na tisteProgramska oprema kaj dajo svojim uporabnikov, z izrecno odločitvijo svojih programerjev in oblikovalcev dostop do izvorno kodo ali izvirno programsko kodo, v kateri so bili izdelani, tako da jo lahko kopirate, spreminjate, prilagajate in distribuirate prosto. To torej povzroči več različic istega programa, katerih videz ne predstavlja pravne ali etične kršitve prvotnega programa.

Izraz brezplačna programska oprema se pripisuje Američanu Richardu Stallmanu, ki je bil ustanoviteljBrezplačna programska opremafundacija (Free Software Foundation), v kateri si je veliko število računalniških strokovnjakov prizadevalo za razvoj a operacijski sistem popolnoma brezplačen, ki so ga poimenovali projekt GNU (za razlikovanje od Unixa).

Ta projekt bi svojim naprednim uporabnikom omogočil, da pri njegovem razvoju in izboljšavah brezplačno in v skupnosti sodelujejo v nasprotju z Posel tradicionalno od programsko opremo, ki varujejo izvorno kodo svojih izdelki.

Medtem ko je veliko predstavitev brezplačne programske opreme brezplačne ali stanejo enakovredni samo distribuciji (in ne plačilu licenčnin), brezplačne programske opreme ne smete zamenjevati zBrezplačna programska oprema o Brezplačna programska oprema (običajno v poskusnih različicah), prav tako je ne bi smeli razumeti kot tožbo za piratstvo (kraja avtorsko zaščitene programske opreme).
Ideja je prav ustvariti programsko opremo, ki pripada tistim, ki jo uporabljajo in ki jo lahko sami prilagodijo svojim potrebam.

Obstaja pomemben trend, zlasti v tako imenovanih državah tretjega sveta, ki se izvajajo v svojih institucije Uradniki ali državne organizacije samo brezplačno programsko opremo, s čimer nadomeščajo avtorsko zaščitene programe, ki povzročajo letne stroške podaljšanja licence.

To jim poleg prihranka denarja daje več avtonomija pri upravljanju vašega informacije in jim omogoča, da se izognejotveganja na njihovo suverenost, saj je brezplačno kodo teh kosov programske opreme mogoče brezplačno prilagoditi njihovim posebnim potrebam.

Bistvene svoboščine

Brezplačno programsko opremo je mogoče spremeniti za izvajanje želenih funkcij.

Naslednji niz dovoljenj, znan kot "štiri bistvene svoboščine", je bistven za razlikovanje med brezplačno programsko opremo in tradicionalnim komercialnim tipom.

  • Svoboda #0. Svoboda izvajanja programa po želji, za kakršen koli namen, ne da bi bilo treba kogar koli obvestiti.
  • Svoboda #1. Svoboda preučevanja delovanja programa in njegovega spreminjanja za izvajanje želenih nalog. Za to je pogoj prost dostop do izvorne kode programa.
  • Svoboda #2. Svoboda ponovne distribucije izvodov izvirnega programa za uživanje in pomoč skupnosti, ne da bi bilo treba kogar koli obvestiti.
  • Svoboda #3. Svoboda distribucije kopij spremenjenih različic tretjim osebam, ne da bi bilo treba kogar koli obveščati, kar omogoča celotni skupnosti koristi od sprememb in novih različic programa.

Program se šteje za brezplačno programsko opremo, če svojim uporabnikom daje vse te opisane svoboščine. Sicer ne gre za brezplačen program. Obstaja več neprostih distribucij programov, pridobljenih s spreminjanjem izvorne kode teh brezplačnih programov, za kar skupnost proste programske opreme meni, da je v nasprotju z etike.

Vrste brezplačne programske opreme

Načeloma je brezplačna programska oprema lahko katere koli vrste, od operacijskih sistemov do osebnega nadzora nad delovanjem in viri računalnik, za aplikacije, prilagojene potrebam uporabnika, vmesne video igre in programe za upravljanje perifernih naprav ki jih je mogoče spremeniti tako, da ustrezajo posebnim zahtevam različnih kosov strojna oprema.

Primeri brezplačne programske opreme

Chrome OS bo uporabljal Google Chrome kot glavni vmesnik.

Nekatere izmed najbolj priljubljenih distribucij ali predstavitev v svetu proste programske opreme so naslednje:

  • GNU / Linux. Eden najbolj zgodovinsko in popularno pomembnih programov je od leta 1983 vodil prizadevanja za odprtokodno programsko opremo v svetu interneta.
  • Chrome OS. Ta operacijski sistem, ki temelji na jedru Linux, trenutno razvija podjetje Google Inc. Kot glavni vmesnik bo uporabljal brskalnik Google Chrome in 100 % temelji na oblaku.
  • VALO-CD. Gre za zgoščenko z odprtokodno programsko opremo, zasnovano za delovanje v okolju Microsoft Windows, ki so jo leta 2008 razvili finski programerji.
  • OpenDisc. Še en niz odprtokodnih orodij, zasnovanih za delo v sistemu Microsoft Windows, ustvarjen leta 2007 za izobraževanje uporabnikov o uporabi Linuxa.
  • Ubuntu. Je brezplačna distribucija GNU/Linux, ki uporablja tehnologijo GNOME kot okolje navideznega namizja, katerega ustvarjalno podjetje preživi tako, da svojim uporabnikom nudi tehnično podporo.
!-- GDPR -->