• Kaj je programska oprema?
• Vrste programske opreme
• Primeri programske opreme
• Programska in strojna oprema
• Brezplačna programska oprema

Pojasnimo, kaj je programska oprema, vrste in primere. Prav tako, kakšna je strojna oprema in značilnosti brezplačne programske opreme.

Uporabniški podatki in obdelani podatki sestavljajo programsko opremo.

Kaj je programska oprema?

Izraz programsko opremo je angleška beseda, ki so jo prevzeli drugi jeziki in označuje vse nematerialne (in nefizične) komponente, ki so del naprav, kot je npr. računalniki, mobilne telefone ali tablice in to omogoča njegovo delovanje.

Programska oprema je sestavljena iz niza aplikacij in programi zasnovan za izpolnjevanje različnih funkcij znotraj sistema. Poleg tega ga tvori informacije od Uporabniško ime inpodatkov obdelano.

Programi, ki so del programske opreme, povedo strojna oprema (fizični del naprave), z navodili, korake, ki jim je treba slediti.

Poglej tudi:Računalniški protivirusni program

Vrste programske opreme

Aplikacijska programska oprema je zasnovana za izvajanje ene ali več nalog hkrati.

Programska oprema je razvrščena glede na njeno funkcijo:

• Sistemska programska oprema. Programi, ki dajejo uporabniku možnost, da se poveže zsistem, za nadzor nad strojno opremo. Sistemska programska oprema je na voljo tudi kot podpora za druge programe. Na primer:operacijski sistemi ozstrežniki.
• Programska oprema programiranje. Programi, zasnovani kot orodja, ki programerju omogočajo razvoj računalniških programov. Uporabljajo tehnike in a programski jezik specifične. Na primer: prevajalniki ali urejevalniki večpredstavnosti.
• Aplikacijska programska oprema. Programi, zasnovani za opravljanje ene ali več določenih nalog hkrati, so lahko samodejni ali s pomočjo. Na primer: video igre ali medijski predvajalniki.

Primeri programske opreme

Obstaja veliko primerov programske opreme, ki so razvrščene glede na njihovo funkcijo v:

• Programska oprema za urejanje slik. Na primer: Adobe Photoshop, Paintshop, GIMP.
• Programska oprema besedilni procesor. Na primer: Microsoft Word, Word Pad, Beležnica.
• Avdio programska oprema.Na primer: Adobe Audition, Abelton, Pro Tools.
• Komunikacijska programska oprema. Na primer: Facebook, Skype, Zoom.
• Programska oprema oblikovanje Y arhitekturo. Na primer: AutoCAD, Adobe Illustrator, Revit.
• Programska oprema računovodstvo. Na primer: Loggro, Xero, Nubox.
• Programska oprema operacijskega sistema. Na primer: Linus, MacOS, Windows.
• Programska oprema za zaščito pred virusi. Na primer: AVG Antivirus, McAfee, Panda.
• Programska oprema. Na primer: Microsoft Visual Studio, Xcode, Lazarus.

Programska in strojna oprema

Vsaka naprava je sestavljena iz neopredmetenega dela, programske opreme, in otipljivega dela, strojne opreme. Strojna oprema je skupek materialnih elementov, ki so del elektronske naprave. Na primer: v primeru računalnika je strojna oprema sestavljena iz monitorja tipkovnico, miško, med ostalimi.

Tako programska kot strojna oprema sta ključna dela za pravilno izvedbo računalnika ali mobilne naprave. Uporabniki ne bi mogli zagnati programske opreme brez prisotnosti strojne opreme, zato je strojna oprema brez programske opreme neuporabna. Oba sta nasprotni, vendar se dopolnjujeta, zato delujeta skupaj.

Vsaka naprava je sestavljena iz različnih kosov strojne opreme, ki je lahko elektronska, električna ali mehanska in ki opravlja določeno funkcijo. Na primer: pomnilnik za shranjevanje ali grafična kartica.

Obstaja glavna strojna oprema, ki je bistvena za pravilno delovanje naprave, in komplementarna strojna oprema, ki jo sestavljajo dodatki s posebnimi funkcijami.

Brezplačna programska oprema

The brezplačna programska oprema je programska oprema, v kateri lahko uporabniki dostopajo do svojih izvorno kodo preučiti, kopirati ali spremeniti.

Izraz in ideje, ki jih obsega brezplačna programska oprema, je leta 1984 uvedel ameriški programer Richard Matthew Stallman, ki je ustanovil Free Software Foundation, da bi razširil to vrsto programske opreme in rešil idejo svobode uporabnika.

Programska oprema se šteje za brezplačno, če:

• Uporablja se lahko za kakršne koli namene.
• Lahko ga preučite, ugotovite, kako deluje in ga po potrebi spremenite.
• Izvode je mogoče razdeliti.
• Vsak uporabnik ga lahko izboljša.

Obstaja težnja, da se ideja brezplačne programske opreme zamenjuje z brezplačno programsko opremo, vendar je pomembno upoštevati, da ni vsa brezplačna programska oprema brezplačna, saj ni vsa brezplačna programska oprema brezplačna.

Tudi koncepta proste programske opreme ne bi smeli zamenjevati s konceptom odprtokodne, saj slednja ne zagotavlja vedno štirih pogojev.

Vsaka programska oprema, ki ne zagotavlja štirih svoboščin, se šteje za nesvobodno. V teh primerih so običajno ustvarjalci ali lastniki licence tisti, ki spreminjajo in urejajo distribucijo programske opreme.

Primeri brezplačne programske opreme so operacijski sistem GNU ali urejevalnik besedil Open Office.