• Kaj je tveganje?
• Kakšne vrste tveganj obstajajo?
• Preprečevanje tveganj
• Razlika med tveganjem in nevarnostjo

Pojasnimo, kaj je tveganje, vrste, ki obstajajo na različnih področjih in kako jih preprečiti. Tudi razlika med tveganjem in nevarnostjo.

Posledice tveganja je mogoče ublažiti ali se jim izogniti.

Kaj je tveganje?

Tveganje imenujemo bližina ali možnost škode ali škode in njene možne posledice. Ta škoda lahko prizadene osebo ali skupino in je posledica dogodka ali dejanja. Tveganja se med drugim pojavljajo tako v gospodinjskih, delovnih, socialnih, na javnih cestah. Na primer: Mladenič je z nepremišljeno vožnjo po drevoredu ogrozil življenja mimoidočih.

Tveganja so razvrščena glede na njihovo intenzivnost (visoka, zmerna ali nizka) in pogostost, s katero se lahko pojavijo. Na primer: Potovanje po tem območju je prepovedano, saj obstaja velika nevarnost zrušitve. V mnogih primerih se tveganja predvidevajo in ovrednotijo, da bi zmanjšali verjetnost njihovega pojava ali ublažili njihove posledice. Zato je treba sprejeti vse potrebne previdnostne ukrepe in ukrepe za preprečevanje tveganj.

Kakšne vrste tveganj obstajajo?

Naravne nevarnosti prizadenejo tako ljudi kot živali.

Obstajajo različne vrste tveganj, nekatera od njih so:

• Naravne nevarnosti. Nakazujejo verjetnost, da se bo v določenem fizičnem prostoru pojavilo naravno dejstvo ali dogodek, kot so močno sneženje, vročinski ali hladni valovi, orkani, električne nevihte, plazovi, suše, poplave, gozdni požari itd. Ti dogodki pogosto povzročajo neposredno in posredno škodo. Neposredne škode so tiste, ki prizadenejo posameznike, tj govedoreja, na kmetovanje, zgradbe, blago, med drugim. Posredno škodo je lahko na primer zmanjšanje ogled znamenitosti na območju zaradi škode.
• Biološka tveganja. Vključujejo verjetnost, da zdravje ljudi ali drugih živali nanjo vpliva prisotnost organizmov, kot so endoparaziti, virus, bakterije, spore, celične kulture, gobe, med ostalimi. Škoda, ki jo povzročijo ti povzročitelji, je lahko parazitska, nalezljiva ali se odraža na druge načine, kot so alergije. Prenos teh organizmov poteka preko živali, določenih instrumentov ali med ljudmi.
• Gospodarska tveganja. Nakazujejo ranljivost in negotovost, ki se pojavita pri velikih naložbah, ter možnosti, da se bo gospodarska situacija spremenila ali razlikovala od predvidenega in vplivala na navedene naložbe. Tveganja so lahko različna, med drugim zaradi javnih in poslovnih politik, nastopa drugih konkurentov, sprememb pri potrošniških nakupih. Za zmanjšanje te vrste tveganja, naložbe kratkoročno, saj prej ko je korist realizirana, manjša je možnost, da bodo tveganja vplivala na zaslužek.
• Finančna tveganja. Namigujejo na ranljivost, ki jo predstavlja določen posel ne morejo pokriti svojih finančnih obveznosti. Ta tveganja so tesno povezana z gospodarskimi.
• Poklicne nevarnosti. Nakazujejo verjetnost, da se bodo posamezniki pri delu poškodovali. Škode so lahko: psihosocialne (običajno zaradi slabega delovnega okolja ali prevelike obremenitve) ali fizične, ki nastanejo zaradi slabih delovnih pogojev, kot je slaba osvetlitev, temperature zelo nizek ali zelo visok ambient, med drugim nadležni hrup.
• Kemične nevarnosti. Nakazujejo verjetnost organizma ali okolje pred poškodbami zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem, kot so arzen, cianid, etanol, uran, kalcijev klorid, ogljikov monoksid, med mnogimi drugimi. Škoda, ki nastane pri rokovanju ali stiku s kemičnimi sredstvi, je odvisna od povzročitelja, obstajajo bolj ali manj nevarna sredstva, ki so lahko vnetljiva, jedka, radioaktivna, dražilna ali strupena.
• Tveganja za zdravje. Nakazujejo verjetnost, da določen dogodek vpliva na zdravje posameznikov ali skupin. Ta dogodek ima lahko naraven vzrok, kot je pandemija, ali pa ga povzročijo ljudje, na primer uhajanje plina v tovarni.

Preprečevanje tveganj

V mnogih okoljih, kot so delovna ali gospodarska, se dela za ublažitev tveganj, ki jih lahko povzročijo dejanja ali odločitve. Prizadeva se predlagati načine za zmanjšanje vse škode, ki bi lahko nastala v prihodnosti, kar pomeni poznavanje in predvidevanje posledic dejanj. V ta namen se analizirajo tveganja in sprejmejo ukrepi glede na verjetnost, da se incident zgodi.

V delovnih okoljih (kot so tovarne, industrije ali pisarne) je cilj skrbeti za integriteto zaposlenih, zato je treba prepoznati nevarnost dejanj, ki se izvajajo za zmanjšanje njihovega vpliva. Za to se izvajajo nadzorni, preventivni in ozaveščajoči ukrepi, ki jih morajo upoštevati vsi zaposleni. Med njimi so: spoštovanje urnikov, uporaba ustrezne opreme, ustrezna sanitarna ureditev fizičnega prostora, pravilna in preudarna uporaba strojev, med številnimi drugimi.

Razlika med tveganjem in nevarnostjo

Izraza "tveganje" in "nevarnost" sta povezana in se pogosto uporabljata kot sopomenkeVendar pa je med njima temeljna razlika.

Nevarnost je vsak dogodek ali vir, ki lahko povzroči škodo, po drugi strani pa je tveganje verjetnost, da se bo ta dogodek zgodil in njegove možne posledice. Z drugimi besedami, vsaka nevarna situacija sama po sebi ni tvegana. Številna dejanja so nevarna, vendar je tveganje, da povzročijo škodo, mogoče ublažiti ali zmanjšati.

Na primer: V turbinskem podjetju delate z a kemična snov ki je nevaren, če pride v stik s kožo, vendar obstaja nevarnost, da se poškoduje delavci je nizka, saj uporabljajo ustrezno opremo za manipulacijo s tem kemičnim sredstvom.