• Kakšne vrste intervjujev obstajajo?
• Intervjuji glede na vaše področje zanimanja
• Intervjuji glede na njihovo strukturo
• Intervjuji po poročanju medijev
• Intervjuji glede na število udeležencev

Pojasnimo, katere vrste intervjujev obstajajo po različnih kriterijih in kakšne so značilnosti posamezne vrste.

V intervjuju ena oseba postavlja vprašanja, druga pa nanje odgovarja.

Kakšne vrste intervjujev obstajajo?

Beseda intervju ima lahko veliko pomenov, odvisno od specifičnega področja, na katerega se nanašamo, vendar vedno aludira na a dialog ali ustaljen pogovor med dvema sogovornikoma: enim, ki sprašuje (izpraševalec) in drugim, ki nanje odgovarja ( intervjuvan). To je izraz, ki prihaja iz francoščine intervju, katerega pomen je bil "videti se" ali "videti se" (s’entrevoir).

Intervjuji so pogosti na številnih različnih področjih, zlasti na tistih, kjer je potreben kakšen intervju. vrednotenje drugih (kot na razgovorih za službo) ali jih želite podrobneje izvedeti misel (kot v novinarskih intervjujih). Zato je možnih vrst intervjujev resnično neskončno, saj ga vsako področje izpopolnjuje za svoje posebne namene in namene.

Že na začetku bi lahko vzpostavili klasifikacijo intervjujev, po kateri bi razlikovali med enim in drugim meril specifične, kot so:

• Glede na vaše področje zanimanja, torej odvisno od tega, na katero področje človeških prizadevanj se nanašamo. Imeli bomo takole: novinarske intervjuje, zaposlitvene razgovore, klinične razgovore, raziskovalne intervjuje in psihološke intervjuje.
• Glede na obliko strukturiranja, torej glede na način načrtovanja interakcije med intervjuvancem in anketarjem, bomo imeli: odprte intervjuje, zaprte intervjuje ali mešane intervjuje.
• Glede na uporabljena sredstva komuniciranja, torej glede na način komuniciranja intervjuvanca in anketarja, bomo imeli: osebne intervjuje, telefonske intervjuje, virtualne intervjuje ali pisne intervjuje.
• Glede na število udeležencev, v primerih, ko je lahko več intervjuvancev ali anketarjev. Imeli bomo takole: individualne intervjuje, skupinske intervjuje ali razgovorne panele.

Nato si bomo ogledali vsako klasifikacijo posebej.

Intervjuji glede na vaše področje zanimanja

Glede na področje uporabe intervjuja lahko ločimo:

• Novinarski intervjuji. So tista, ki se izvajajo z namenom obveščanja o delu posameznika, zlasti kadar so zanimivi za javnost. medijev v katerem poteka razgovor. Tako je običajno, da se intervjuvajo politiki, umetniki, športniki in/ali podjetniki, vedno glede na novinarski profil anketarja in kontekstu videz intervjuja. Ti intervjuji so lahko tudi pisni, zvočni ali avdiovizualni.
• Razgovori za službo. So tiste, ki se izvajajo z namenom iskanja idealnega kandidata za delovno mesto delo, iz baze prosilcev ali zainteresiranih strani. V njih se prosilci običajno preučujejo z različnih zornih kotov: osebnih, poklicnih, psiholoških itd., da bi posel Izberete lahko, kdo najbolj ustreza profilu položaja ali vašim korporativnim interesom.
• Klinični intervjuji. So tiste, ki se pojavijo med zdravnikom in njegovim pacientom, torej na zdravstvenem ali zdravstvenem področju, saj je njihov namen najti potrebne simptome za sklep o bolezni, ki prizadene bolnika, ali v vsakem primeru pridobiti dodatne informacije, ki bi lahko bo zdravniku koristno izdati a diagnoza odgovoren.
• Psihološki intervjuji. So tiste, ki se na različnih področjih pojavljajo med psihologom ali psihoanalitikom in sogovornikom, da bi bolje razumeli psihično in čustveno delovanje slednjega.To je mogoče storiti kot del klinične triaže ali kot del razgovora za službo ali celo za pomoč raziskave druge vrste.
• Raziskovalni intervjuji. So tisti, ki se odzivajo na potrebo po kopičenju informacije o družbeni realnosti a skupnosti, bodisi za znanstveno-družbene ali celo policijske namene. Ti intervjuji so lahko različnih vrst in so običajno osredotočeni na pridobivanje informacij (objektivno ali subjektivno) glede na določeno temo ali epizodo, namesto da bi poglobljeno vedeli, kdo je intervjuvanec.

Intervjuji glede na njihovo strukturo

Glede na strukturo intervjuja ločimo:

• Odprti intervjuji. So tiste, pri katerih v pogovoru ni scenarija, ki bi se ga morali držati, ampak se izvaja na improvizirani način, ko poteka interakcija med anketarjem in sogovornikom. Postavljajo bolj sproščene dialoge, iščejo bolj spontane in tekoče odzive.
• Zaprti ali strukturirani intervjuji. So tisti, ki se držijo scenarija ali vprašalnika in si prizadevajo za zelo specifično vrsto odgovora. Iščejo veliko učinkovitejšo, hitrejšo in točno študijo vzorca, ki omogoča kar najhitrejše zavrženje ali razvrstitev. V njih se sogovornik odzove na konkreten način ali pa med več možnostmi izbere tisto, ki najbolj ustreza njegovim kriterijem.
• Mešani intervjuji. So tisti, ki združujejo dva predhodna modela intervjujev, ki omogočajo prostor za odprt pogovor in tudi trenutke strukturiranih odgovorov.

Intervjuji po poročanju medijev

Glede na komunikacijsko sredstvo, prek katerega poteka intervju, lahko ločimo:

• Intervjuji iz oči v oči. To so tiste, v katerih sta iz oči v oči prisotna tako intervjuvanec kot spraševalec, četudi je to nekaj, kar javnost zaznava skozi medij na daljavo. Na primer, intervju iz oči v oči se lahko predvaja na televiziji ali njegov prepis objavi v reviji.
• Telefonski intervjuji. So tiste, ki se izvajajo po telefonu, kot so v preteklosti anketarji klicali naključne številke. Običajno je to tudi v radijskih oddajah, v katerih se sogovornik in anketar pogovarjata po telefonu.
• Pisni intervjuji. So tiste, pri katerih anketar sogovorniku pošlje svoja vprašanja v pisni obliki, bodisi v E-naslov ali po kakšnem drugem mehanizmu, slednji pa nanje odgovarja na enak način, kot da bi šlo za izmenjavo pisem (torej pisem).
• Virtualni intervjuji. So tisti, ki izkoriščajo novost tehnologije računalništvo o telekomunikacije, za opravljanje intervjujev prek video klicev ali drugih virov avdiovizualni ki omogočajo klice IKT.

Intervjuji glede na število udeležencev

Končno lahko glede na število intervjuvancev in/ali anketarjev v intervjuju ločimo:

• Individualni intervjuji. To so tiste, v katerih je en sam anketar, ki se lahko pogovarja z enim intervjuvancem, ne glede na način, s katerim to počne.
• Skupinski intervjuji. To so tiste, pri katerih se en sam anketar pogovarja z več intervjuvanci in lahko sčasoma celo dialog med seboj. Znane so tudi kot »skupinska dinamika« in v njih anketar običajno ocenjuje ne le individualno uspešnost, temveč tudi sposobnost skupinsko delo in drugi vidiki družbene interakcije; čeprav lahko tudi spodbujate konkurenčnost med prijavitelji.
• Paneli za intervjuje. So tiste, pri katerih en sam intervjuvanec ustreza več anketarjem hkrati, ki ga anketirajo po različnih kriterijih. To je slog, ki je za intervjuvanca lahko zastrašujoč, ko se počuti sam pred skupino, ki ga obsoja, učinkovit pa je tudi pri poizvedovanju z več hkratnih zornih kotov do vsakega intervjuvanca.