Pojasnimo, kaj je ontologija, njen izvor in kaj so ontološki problemi. Tudi njegov smisel za računalništvo in komunikacijo.
Kaj je ontologija?
Ontologija o metafiziko General je veja filozofije posvečen proučevanju odnosov med entitetami, torej stvari, ki obstajajo v realnost. Gre za disciplino, ki je zadolžena za iskanje odgovorov na temeljna in transcendentna vprašanja človekovega obstoja, se pravi, ki izvaja vprašanja o bistvu stvari in stvari. bitja.
Področje preučevanja ontologije sega v antike ko ga je grški filozof Aristotel (384-322 pr.n.št.) gojil pod imenom metafizika (onkraj fizično) in jo razumel kot »prvo filozofijo«. Vendar pa je svoj trenutni pomen dobil, ko ga je v svojem delu skoval nemški filozof Jacob Lorhard (1561-1609). Ogdoas Scholastica iz leta 1606. Izraz združuje grške besede ontos ("Kaj je") in logotipi (“znanost"ali" teorija").
Ontologija je svoj sodobni pomen dobila po zaslugi dediščine srednjeveške sholastike in dela filozofov, kot sta Immanuel Kant (1724-1804) ali kasnejši Edmund Husserl (1859-1938) in Martin Heidegger (1889-1976). Tako je ločil med dvema oblikama ontologije:
- Formalna ontologija, namenjena preučevanju vseh esenc, s splošnega vidika.
- Materialna ontologija, namenjena preučevanju materialnih esenc, torej samih predmetov, in zato specifična glede na njihovo naravo. Zato je večkratna in je znana kot niz "regionalnih" ontologij.
Po drugi strani pa na področju računalništvo in komunikacijske vede, se beseda ontologija uporablja s sorazmerno podobnim pomenom: kot ime discipline, ki katalogizira in definira entitete, ki sestavljajo računalniški sistem, in vzpostavlja odnose med njimi. Na teh področjih so ustvarjene ontologije za organizacijo spremenljivke računalniško podprtega niza in se nato lahko premaknete proti ločljivosti težave.
Ontološki problemi
»Ontološki problemi« so konceptualne situacije, ki predstavljajo izziv za ontologijo, torej vprašanja, na katera je težko odgovoriti iz naše tradicionalne vizije, kaj pomeni biti oziroma kaj pomeni bistvo. Številni filozofi so se ukvarjali s težavami, ki nastanejo, ko poskušajo priti do stabilne definicije bivanja in bistva, in so se z njimi morali soočiti skozi ustvarjalnost in od logika.
Vsekakor je ontološki problem (torej v ednini) v osnovi vprašanje bivanja. Kaj je biti? Kaj je tam? Kaj mislimo, ko rečemo, da nekaj je? To je eno od osrednjih vprašanj vsake filozofske tradicije in vsaka miselna šola je našla svoje načine za odgovor nanj, bodisi tako, da bo pozorna na to, kar zaznavajo čutila, bodisi na same ideje itd.
Hkrati pa obstajajo posebni ontološki problemi, s katerimi se ne ukvarja samo ontologija, temveč tudi discipline, kot je npr. psihologije in epistemologija, med drugim. Nekatere od teh težav so:
- Abstraktne entitete. Znano je, da obstajata dve vrsti predmetov: konkretni, oprijemljivi, ki jih najdemo v resničnem življenju, in tisti, ki obstajajo samo v našem umu, kot so številke ali številke. kompleti. Vendar, kje je meja, ki ločuje abstraktno resničnost od konkretnega? Na kateri točki postane predmet enega ali drugega tipa?
- Stopnje zadeva. Vsi vemo, kaj je stol in da so na splošno narejeni iz lesa in da je slednji sestavljen iz verig polimeri, ki pa so verige beljakovine, slednji je sestavljen iz molekule in te za atomi. V kateri točki v tej viziji materije stol sam po sebi preneha obstajati? Po čem se atomi na stolu razlikujejo od atomov v tleh, v katerih se nahajajo?
- Lokacija uma. Če se človeški um "najde" v možganih, zakaj ga ni, ko ga odpremo? Kako je um proizveden iz snovi, ki sestavlja naša telesa? Ta dilema je del izročila, ki nasprotuje telesu in umu, ki se je prej imenoval duša, duh, božanski dih itd.
- Dilema lukenj. Iz česa so narejene luknje? Kako jih je mogoče zaznati, če so sestavljene iz »nič«? Kako je mogoče, da o njih govorimo, kot da so torej skupni predmeti?