• Kaj je centralizacija?
• Vrste centralizacije
• Prednosti centralizacije
• Slabosti centralizacije
• Primer centralizacije v podjetju
• Decentralizacija

Pojasnimo, kaj je centralizacija, kako je razvrščena ter njene prednosti in slabosti. Tudi primeri in kaj je decentralizacija.

Centralizacija ustvarja jedra moči, odgovornosti ali obdelave.

Kaj je centralizacija?

O centralizaciji govorimo, ko so pristojnosti odločanja ali procesa znotraj a organizacija bodisi se nagibajo k zbliževanju v istem primeru ali povedano bolj preprosto, ko vse lahko ali pa vse obveznosti običajno spadajo v isto organizacijsko instanco, bodisi kot del a vlada, a posel ali kateri koli administrativni model.

Centralizacija bo težnja po centralizaciji, torej ustvarjanju jeder moči odgovornost ali obdelave, ki imajo veliko vhodov in nekaj (ali samo enega) izhoda, s čimer ustvarjajo konvergenco. To se lahko zgodi v številnih človeških in celo bioloških okoljih, saj a upravljanje Centralizirani viri so lahko v določenih primerih veliko bolj učinkoviti kot razpršeni.

Na primer, centralistične vlade so tiste, ki imajo raje en sam in hegemoničen center moči, iz katerega bi upravljali preostalo državo, namesto težnje po razprševanju in razprševanju. avtonomija kot je ta, ki predlaga decentralizacijo zveznih ali federativnih vlad. Podobno v poslovnem svetu govorimo o centralizaciji, ko nižje ravni poslovne hierarhije prenesejo svoje administrativne pristojnosti na višjo raven, torej zbližajo se v istem vodenju oziroma nadzoru.

Vrste centralizacije

Vodstvena centralizacija upravlja komunikacijo z vodji skupin.

Na upravnem področju lahko govorimo o različnih vrstah administracije, kot so:

• Centralizacija delovanja. Velja za geografsko in operativno centralizacijo znotraj organizacije, kot bi bilo v primeru podjetja, ki na enem od svojih sedežev namesti vse osebje določenega procesa ali vse zahteve določenega procesa usmerja prek podružnice. regija odločen.
• Centralizacija oddelka. Pojavi se, ko organizacija zgradi specializirane oddelke ali koordinacije, v katere bo šla v sisteme in bo poskrbela za vse IT in tehnološke zahteve ostalega podjetja.
• Centralizacija upravljanja. To se strogo nanaša na odločanje, skoncentriran v vodstvu na visoki ravni ali v neki vrsti izvršnega vodstva, ki tudi upravlja komunikacije proti voditelji ekipa ali oddelek, s čimer ima popoln in centraliziran nadzor nad podjetjem.

Prednosti centralizacije

Vsa centralizacija sledi povečanju nadzora. Centralistični modeli olajšajo nadzor, enotno odločanje, nadzor virov in specifičnosti organizacije, saj se ustvarjajo jedra odločanja ali obdelave različnih nalog, ki preprečujejo podvajanje, ponavljanje ali razpršitev nalog. Vsa centralizacija ustvarja hierarhije in vzpostavlja dinamika vodstva, zato je a sistem idealno za močne voditelje.

Na primer, centralistične vlade so bile zelo pomembne v času nastajanja latinskoameriških narodov, saj je s centriranjem vso politično in gospodarsko moč v figuri predsednika, narod in veliko manj prostora je ostalo anarhija in končno razkosanje države.

Slabosti centralizacije

Centralizacija lahko ustvari avtoritete, na katere pade vse delo.

Centralizacija ima tudi svoje pomanjkljivosti, zlasti glede odvisnosti med jedrom in periferijo glede odločanja in procesa informacije. V centraliziranih modelih je običajno, da se pojavljajo »ozka grla«, torej dinamika lijaka, pri kateri je vložek oddelka veliko večji od njegove zmogljivosti obdelave ali odločanja, a ker je vse centralizirano, nihče drug ne more razbremeniti toka. čakajoča delovna obremenitev. To povzroča zamude in sabotira produktivnost.

Drugo tveganje Centralizacija je povezana z despotizmom ali prekomerno togostjo v hierarhiji, ki ustvarja avtoritete, na katere vse pade. To zmanjša mlajše osebje na zgolj upoštevanje ukazov ali navodil, zaradi česar morajo čakati na odgovor vodstva, ki pogosto zahteva in je pogosto potrebno hitro, za takojšnje odločanje. Birokratizacija je pogosto posledica pretirane centralizacije.

Primer centralizacije v podjetju

Jasen primer centralizacije pri upravljanju podjetja je vzpostavitev strateškega managementa ali operativnega menedžmenta, ki je zadolžen za nadzor nad vsemi oddelki organizacijskega vodenja. Ta oblast bo uživala polno pooblastila v podjetju in lahko zato sprejema ustrezne odločitve za hitro reševanje težav, lahko prosto zahteva informacije in lahko posega v kateri koli proces, kot meni, da je to potrebno. To bo okrepilo merila dela podjetja, preprečilo tvegano odločanje in si prizadevalo za oblikovanje skupnega administrativnega merila, ki bo zmanjšalo anarhija na minimum.

V zameno pa se bo občutno povečala poslovna birokracija, saj je treba vse komunikacije in vse dokumente poslati tudi novemu vodstvu, ki bo izdalo novo dokumentacijo za posredovanje svojih odločitev. Poleg tega bo obstajala nevarnost, da se odločitve tega vodstva zamujajo (denimo zaradi trenutne odsotnosti ključnih kadrov) in preostanek podjetja podvržejo čakalni dobi, kar zamuja celotno proizvodno linijo.

Decentralizacija

Decentraliziran režim je sestavljen iz več neodvisnih enot.

Decentralizacija je logično nasproten proces od centralizacije, to je težnja po dajanju avtonomije delovanja in neodvisnosti v njihovih postopkih različnim enotam organizacije, kot so koordinacije ali oddelki. Decentraliziran režim je sestavljen iz več neodvisnih enot, od katerih je vsaka sposobna soočiti s podobnimi obveznostmi.

Politična decentralizacija je ključna za zvezne ali federativne vlade, ki so sestavljene iz združenja enakovrednih med različnimi državami ali oddelki, ki sestavljajo državo.