mikroekonomija

Pojasnimo, kaj je mikroekonomija in na katere panoge se deli. Tudi njen pomen in primeri.

Mikroekonomija si prizadeva oblikovati trg.

Kaj je mikroekonomija?

Mikroekonomija je veja gospodarstvo ki obravnava posamezna dejanja gospodarskih subjektov (npr potrošniki, Posel, delavci in vlagatelji) ter njihova interakcija s trgom. Njegova analiza se osredotoča na osnovne ekonomske elemente: blago, storitve, cene, trgi in gospodarski subjekti.

Ta disciplina želi spoznati, razumeti in predvideti vedenje posameznih gospodarskih subjektov ter analizira te procese. Temelji na zakonu o ponudbo in povpraševanje, ki je osnovno načelo svobodnega tržnega gospodarstva, ki pojasnjuje razmerje med povpraševanjem potrošnikov po blagu ali storitvi in ​​njegovo ponudbo. Mikroekonomija si prizadeva modelirati trg, to je razumeti njegovo operativno dinamiko in predlagati strukturo.

Mikroekonomija se razlikuje od makroekonomije, ki je veja ekonomije, ki na globalen način proučuje delovanje gospodarstva določenega ozemlja. Makroekonomija med drugim proučuje vidike, kot so inflacija, brezposelnost, BDP.

Elementi mikroekonomije

Glavni elementi mikroekonomije so:

  • Blago in storitve. So tisti izdelki in storitve, ki so narejeni in ponujeni za pokrivanje potrebe posameznikov in imajo določeno ekonomsko vrednost. Za blago je značilno, da je otipljivo, na primer: kilogram kruha. Za storitve je značilno, da so nematerialne, na primer: frizerska storitev.
  • Cena. To je količina ali količina, ki je potrebna za pridobitev določenega blaga ali storitve, ki jo ureja zakon ponudbe in povpraševanja. Ta znesek je običajno izražen v denarni vrednosti.
  • Ekonomski agenti.So tiste skupine ali posamezniki, ki sodelujejo v gospodarski dejavnosti, kot so posameznik, a družina, podjetje ali Stanje.
  • trg. Je niz procesov in gibanj, ki se pojavljajo pri nakupu/prodaji blaga ali storitev med gospodarskimi subjekti.

Veje mikroekonomije

Mikroekonomski pristop lahko razdelimo ali strukturiramo v več glavnih vej:

  • Potrošniška teorija. To je veja mikroekonomije, ki želi razumeti logiko potrošnje z vidika tistih, ki kupujejo blago in storitve, torej potrošnikov. Postavlja vprašanja, kot so: Kakšne odločitve se potrošnik odloči pri izbiri izdelka in zakaj? Kakšne so vaše želje in vaša logika pri uživanju? Kako bi lahko predvideli njegovo porabo?
  • Teorija povpraševanja. To je veja mikroekonomije, ki preučuje in poskuša razumeti povpraševanje, torej željo posameznika ali skupine po porabi določenega blaga ali storitve. Ta teorija poskuša približati gospodarstvu iz elementov, ki vzbujajo ali spreminjajo povpraševanje po a izdelek.
  • Teorija proizvajalca. To je veja mikroekonomije, ki išče načine za načrtovanje in spremljanje proizvodnje, da bi razumela in poskušala napovedati gospodarski tok v celoti in iskati učinkovito proizvodnjo. Nekatera vprašanja, ki jih postavlja, so: Kako naj podjetje upravlja svoje stroške? Koliko bi morali proizvesti in kako lahko povečate svoj dobiček?
  • Teorija splošnega ravnotežja. To je veja mikroekonomije, ki poskuša razložiti vedenje proizvodnje, tj porabe in cene v gospodarstvu z enim ali več trgi.
  • Teorija trgov finančnih sredstev. Je veja mikroekonomije, ki proučuje finančne trge, ki so mehanizmi za izmenjavo finančnih sredstev s strani gospodarskih subjektov. To se zgodi, kadar namen porabe ni takojšnja uporaba dobrine, temveč zamuda pri porabi skozi čas: povečanje kapital, prenos tveganj, med drugim.

Pomen mikroekonomije

Mikroekonomija je pomembna veja ekonomije, saj proučuje obnašanje gospodarskih subjektov in nekaterih spremenljivk, kot so potrošnja, cene in oblike proizvodnje, saj služi pridobivanju informacij o delovanju trgov in gospodarskih subjektov.

Nekateri dejavniki, ki jih preučuje mikroekonomija, so razlike v cenah, učinkovit način izvajanja proizvodnje in način, kako potrošniki delujejo in se odločajo. To omogoča predvidevanje in približke, ki pomagajo razumeti delovanje trgov.

Mikroekonomija analizira interakcije med različnimi trgi, kar omogoča napovedovanje, kaj se bo zgodilo, če se določene spremenljivke spremenijo. To je koristno za organiziranje vedenja, odločitev in preferenc ter za soočanje s spremembami drugih gospodarskih subjektov.

Mikroekonomska študija se izvaja tako z vidika potrošnika kot proizvajalca in drugih gospodarskih subjektov. Zaradi tega je mikroekonomija prisotna v vsakdanjem življenju posameznikov, ki so temeljni akter na gospodarskem trgu.

Primeri mikroekonomije

Nekateri pojavi ali situacije, ki se pojavljajo na področju mikroekonomije, so:

  • Cena izdelka v supermarketu.
  • The varčevanje.
  • Spletni nakup.
  • The produktivnost avtomobilskega podjetja.
  • Nakup plačan v gotovini pri a trgovina.
  • Storitev, ki jo ponuja kemična čistilnica.
  • Letni dobiček podjetja.
  • The naložbe podjetja.
  • Odprtje nove poslovalnice.
  • The plačo delavca.
  • Mesečni stroški družine.
  • Plačilo izdelka na obroke.
  • Povečano povpraševanje po kolesih v Mexico Cityju.
  • Postopek izdelave in distribucije blaga.
  • Izbira potrošnika proti dvema produktoma.
  • Plačilo storitve svetloba in plin.
  • Najem hiše.
  • Zvišanje cene goriva.

Makroekonomija

Makroekonomija je veja ekonomije, ki preučuje gospodarstvo globalno, torej preučuje ekonomsko obnašanje določenega ozemlja ali države in ne interakcij med gospodarskimi subjekti, ki se tam pojavljajo. Ta gospodarska veja med drugim proučuje spremenljivke in indekse, kot so svetovni BDP, stopnja inflacije, gospodarska rast države, naložbe, krize.

Ta del gospodarstva je tesno povezan z mikroekonomijo, saj se oba razvijata in delujeta v tandemu ter vplivata drug na drugega. Makroekonomski kazalniki omogočajo urejanje in sprejemanje odločitev v mikroekonomski sferi, saj zagotavljajo informacije o globalnem stanju gospodarstva, ki vpliva na vse ekonomske odločitve in transakcije. Oba pristopa si prizadevata izboljšati ali se odzvati na gospodarska vprašanja z omogočanjem ali zagotavljanjem informacij, potrebnih za odločanje tržnih agentov in akterjev.

!-- GDPR -->