Pojasnimo, kaj je medosebna komunikacija in kode, ki nanjo vplivajo. Poleg tega elementi, ki jih vsebuje.
Kaj je medosebna komunikacija?
Medosebna komunikacija se imenuje izmenjava informacije ki se običajno zgodi med ljudmi, ki si delijo fizični prostor, torej sobivajo in se zato znajdejo v potrebi po oddaji in sprejemanju sporočil, da bi uredili ali organizirali sobivanje. To se lahko nanaša na različna področja, kot so dom, delo, ulica itd.
Ko govorimo o medosebni komunikaciji, pa se ne namiguje le na verbalno, torej na tisto, ki jo izvaja jezik. To je jasno Ljudje razlikujemo se od živali prav zaradi naše sposobnosti organiziranja in komuniciranja svoje realnost s pomočjo sistema znakov, ki so predstavljeni zvočno in grafično (govorjeni in pisni jezik), vendar informacije ne prenašamo izključno s tem mehanizmom.
Na medosebno komunikacijo na primer vplivajo tudi druge vrste kode, kot so proksemija ("osebni prostor"), pragmatika (kontekstualna vsebina), govorica telesa in druge oblike nebesedna komunikacija ki pa omogoča dvema osebama, da si delita določene čute in pomene.
Velikokrat to komunikacijo Nebesedno poteka brez upoštevanja zavesti, torej samodejno ali simptomatično, brez izrecne namere izdajatelja. To se na primer zgodi med spogledovanjem.
Na ta način pod medosebno komunikacijo razumemo niz prenosnih odnosov in kodiranja informacij, ki se pojavljajo med dvema ali več osebami, ali celo niz zmožnosti ki jih ima oseba za reševanje takšnih odnosov.
Na primer, ko rečemo, da nekdo "ima grozno odnose« Mislimo, da mu je tovrstna komunikacijska situacija težka oziroma da se iz nje običajno slabo izide, ne glede na področje, o katerem gre.
Komunikacijski elementi
Opozoriti je treba, da je vsak komunikacijski proces sestavljen iz vrste elementov, ki so:
- Oddajnik. Tisti, ki oddaja sporočilo, torej tisti, ki sproži komunikacijski mehanizem. Pošiljatelj, razen v določenih enosmernih kontekstih (v katerih komunikacija teče samo z ene strani na drugo), običajno ne igra samo te vloge, ampak jo izmenjuje s vlogo prejemnika: na primer govori in nato posluša.
- Sprejemnik. Podobno je prejemnik tisti, ki prejme poslano sporočilo in ga dekodira, da pridobi informacije v njem. V primeru govornega dejanja je enakovreden poslušalcu. Spet prejemnik nikoli ne ostane čisto pasiven, ampak izmenjuje položaje s pošiljateljem.
- kanal. Fizični medij, ki se uporablja za prenos sporočila. Lahko je on zrak skozi katerega potujejo zvočni valovi, je to lahko papir, na katerega je natisnjeno sporočilo, ali pa številna druga sredstva. Da pride do komunikacije, mora biti kanal brez ovir oz ovire in na voljo za uporabo.
- Koda. Vsako sporočilo ima kodiranje, torej ključ za razumevanje in urejanje njegovih čutil. Te ključe imenujemo na primer v besednih jezikih jezikih ali jezikih: konvencionalno, družbeno urejanje znakov, ki sestavljajo jezik. Tako morata kodo sporočila obravnavati pošiljatelj in prejemnik, da lahko komunikacija poteka.
- Sporočilo. V tem kontekstu je sporočilo vsebina informacije, torej tisto, kar želite posredovati prejemniku, ne glede na to, kar je.