Razložimo, kaj je bila prva svetovna vojna, katere države so bile vpletene ter kakšni so bili njeni vzroki in posledice.
Prva svetovna vojna
The Prva svetovna vojna (1914-1918), takrat znana kot »velika vojna« ali preprosto svetovna vojna (ker se ni vedelo, da bo kasneje prišlo do druge), je bila eden najbolj uničujočih mednarodnih vojnih dogodkov z največjim geopolitičnim vplivom. o človeštvu v svetu dvajsetega stoletja.
Ocenjuje se, da je bilo za to mobiliziranih več kot 70 milijonov vojaškega osebja konflikt, od približno dvajset države drugačen. Njegov človeški in politični vpliv je presegel le Druga svetovna vojna (1939-1945).
Ta "velika vojna" se je začela l Evropi 28. julija 1914 se je raztezalo v štirih dolgih in krvavih letih, v katerih so se na smrt spopadale sile trojne antante in tako imenovanih centralnih sil.
Prvi tabor je sprva združeval Francijo, Britanski imperij in Ruski imperij. Kasneje so se jim pridružile še Portugalska, ZDA, Belgija, Japonsko cesarstvo, Republika Kitajska ter takratne kraljevine Italija, Grčija, Romunija, Srbija in Črna gora.
Centralne sile so bile Avstro-Ogrska, Nemško cesarstvo, Otomansko cesarstvo in Kraljevina Bolgarija skupaj s svojimi strateškimi zavezniki v Afrika Y Azija.
Razsežnost spopada je bila tolikšna, da se je razmerje političnih in gospodarskih moči v svetu po štirih letih trajanja korenito spremenilo, stal pa je tudi življenja milijonov ljudi različnih narodnosti.Nato bomo razložili vzroke, ki so sprožili konflikt, in ogromne posledice, ki jih je prinesel s seboj.
Vzroki prve svetovne vojne
Glavni vzroki prve svetovne vojne so bili:
1. Konkurenca med pooblastila evropski imperiali
Skozi 19. stoletje je Evropa utrdila svojo gospodarsko, tehnološko in vojaško prevlado nad vsem svetom ter se uveljavila kot velika kolonialna sila v Afriki in Aziji. Vendar porazdelitev koristi ni bila nikoli pravična: države, kot sta Francija in Velika Britanija, so industrijsko nadzorovale celino, Italija in Nemčija pa sta narodov ki je trajalo dlje časa, da so se oblikovale, so bile njihove ambicije razočarane.
To je privedlo do scenarija antagonizma med kolonialnimi silami in oblikovanja zavezništev in rivalskih političnih skupin v odprtem gospodarskem, političnem in vojaškem tekmovanju. Mnogi od njih so bili poleg tega posledica vojne preteklosti v 19. stoletju, kot je večno rivalstvo med Francijo in Nemčijo.
2. Vzpon nacionalizem evropski
Ideja o državi kot nacionalni državi z a kultura lastna identiteta, lastna identiteta in svoj politični projekt se je pojavil v začetku 17. stoletja, do konca 19. stoletja pa je pridobil pomen pri urejanju Evrope. To je povzročilo nove etnične napetosti, zlasti v vzhodni Evropi.
Denimo v BiH nekdanji ozemlja Osmani so si lastili Avstro-Ogrska, obstajali so načrti za država avtonomne ali priključene Slovane Kraljevini Srbiji, zaščitene pred Ruskim cesarstvom. V začetku leta 1914 je regija že doživela dve lokalni vojni in je bila znana kot »sod smodnika Evrope«, saj bi lahko vsak trenutek znova zagorela in eksplodirala.
3. Vzpon novih industrijskih sil
Evropa je bila na začetku 20. stoletja industrijsko središče planeta, vendar so se začeli pojavljati pomembni konkurenti, kot sta ZDA in Japonska. Vpliv teh uporniških sil je še bolj pritiskal na zaostrene odnose med tradicionalnimi evropskimi silami.
4. Oblikovanje in prenova evropskega sistema zavezništev
Velika vojna je nastala, ker so bili številni narodi vpleteni v spopad in/ali vanj. To se je zgodilo zaradi obstoječih pogodb o zavezništvu in medsebojni pomoči med članicami obeh strani, od katerih so nekatere prišle iz prejšnjega stoletja.
Prav v pričakovanju vseevropskega konflikta v bližnji prihodnosti je večina sil svojo industrijsko moč posvetila izdelavi in razvoju vojaškega orožja v krhkem stanju "oboroženega miru".
5. Atentat na avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda leta 1914
Povod za vojno je bil atentat na tega mladega plemiča, avtro-ogrskega prestolonaslednika, v mestu Sarajevo v Bosni in Hercegovini. Njegov morilec je bil politični skrajnež Gavrilo Pincip, pripadnik srbske ultranacionalistične organizacije Črna roka.
Mesec dni po izvršenem atentatu je avstro-ogrski cesar napovedal vojno Kraljevini Srbiji, ki je zaradi zaščite pred ruskim cesarstvom v spopad potegnila rusko-francosko zavezništvo in s tem tudi Britance, medtem ko je Nemčija zaveznica v Avstro-Ogrsko cesarstvo. To je bil res povod za prvo svetovno vojno, ne pa vzrok.
Posledice prve svetovne vojne
Glavne posledice prve svetovne vojne so bile naslednje:
1. Ogromna izguba človeških življenj in materialna sredstva
Ocenjuje se, da je v štirih letih, kolikor je trajala velika vojna, umrlo med 7 in 8,5 milijona vojakov ter med 10 in 13 milijonov civilistov. To je predstavljalo 1 % prebivalstvo svetu časa in je bila posledica obeh nasilje, kot so lakota in bolezni, ki jih je prinesla vojna, ali uporaba iperita in drugih strupenih živčnih strupov prvič v vojni.
2. Propad štirih velikih cesarskih dinastij
Zaradi spopada so padle različne dinastije:
- Cesarstvo Hohenzollernov v Nemčiji je propadlo in se je umaknilo Weimarski republiki.
- Habsburška Avstro-Ogrska je razpadla, njeno ozemlje pa sta postali dve ločeni državi (Avstrija in Madžarska).
- Otomanski sultanat je bil opustošen in leta 1922 so ga razpustili turški nacionalisti.
- Rusko carsko cesarstvo je leta 1917 padlo na Oktobrska revolucija, s čimer je dal prostor nastanku komunistične Rusije.
3. Tako imenovana "španska gripa" se je razširila po vsem svetu
Zaradi intenzivnega premikanja vojakov iz enega konca sveta v drugega in nazaj, poleg nehigienskih razmer spopada, je v začetku leta 1918 nova vrsta okužbe dihal, znana kot "španska gripa", postala pandemija. Ta novi virus gripe tipa A je terjal življenja med 20 in 40 milijoni ljudi do konca pandemije aprila 1920.
4. Geopolitična reorganizacija Evrope
S koncem vojne in propadom starih sil so se na zemljevidu pojavili novi narodi, saj so zavezniki prestrukturirali ozemlje poraženih narodov. Tako so nastale Češkoslovaška, Madžarska, Estonija, Finska, Latvija, Litva, Poljska in Jugoslavija. In poleg tega, da so se odrekli delu svojih ozemelj, so poraženi narodi izgubili tudi svoje kolonije afriške in azijske.
5. Podpis Versajska pogodba
Pod tem imenom je bil znan pakt, podpisan v Franciji, v katerem so Nemčiji naložili zelo oster niz sankcij, dolgov in prepovedi, ki so jo pahnile v bedo.Ta pogodba in obžalovanja vredne življenjske razmere, ki so sledile, so bile osrednjega pomena v pripovedi o nacizem, ki se je desetletje pozneje začela čutiti v Nemčiji.
Vendar pa je po zaslugi te pogodbe leta 1920 nastalo tudi Društvo narodov, predhodnik Združeni narodi, katerega naloga je bila mirno reševanje mednarodnih napetosti in preprečitev ponovitve velike vojne v prihodnosti.
6. Vzpon komunizem v Rusiji
Zmagoslavje oktobrske revolucije v Rusiji leta 1917 je pomenilo vzpon komunizma kot pomembne politične sile na evropskem in svetovnem prizorišču. Posledično je navdihnila številne stranke revolucionarne levice in postala ideološki tekmec, proti kateremu je fašizem v tridesetih letih prejšnjega stoletja.