Pojasnimo, kaj je bil nacizem, kako je nastal, njegove značilnosti in odnos do fašizma. Tudi, kaj je bil holokavst.
Kaj je bil nacizem?
Nacizem ali nacionalsocializem (v nem nacionalsocializem) je nemška različica fašizem, je nastala v dvajsetih letih 20. stoletja, spodbujala sta jo Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (NSDAP) in njen vodja Adolf Hitler (1889-1945).
To je bila ideologija in politična praksa reakcionarnih vrednot, totalitarno, ki je razlikoval državljani iz njegove rase in da je ustanovitev tretjega nemškega cesarstva (t. i. Tretjega Reich).
Z nacizmom na oblasti je Nemčija hitro postala a diktatura in militarizirajte svoje družba. Zgrajen je bil enoten partijski režim, ki je v Adolfu Hitlerju odložil celotno politično moč in mu ustvaril položaj "vodiča" ali "Vodja” (führer), ki naj bi ga providnost vodila Nemčijo do njene nekdanje slave. Takšne težnje so privedle do Evrope do 2. svetovne vojne.
Vendar je bila najbolj kontroverzna lastnost nacizma verjetno njegova posebna interpretacija zgodovine iz 19 evolucijske teorije Charlesa Darwina, v tako imenovanem »socialnem darviizmu«, to je prepričanje v katerem morajo različne človeške etnične skupine tekmovati med seboj, da preživijo le močni in sposobni, ki prevzamejo vse vire.
Slednje je pripeljalo do nacizma in nemškega ljudstva, da so preganjali veljavne "manjvredne rase" (untermenschen), zlasti Judov, ki jih je Hitler izpovedoval posebno sovraštvo, ter da sprejme ukrepe za njihovo prisilno deportacijo in nato v kritičnih časih druge svetovne vojne za njihovo iztrebljenje.
Značilnosti nacizma
Nacizem ni bil vedno skladen s svojimi ideološkimi predpostavkami, niti ni bil razložljiv v tradicionalnih političnih pogojih. Na splošno je bilo zanj značilno naslednje:
- To je bilo antidemokratično, totalitarno, militaristično gibanje, rasistično Y nacionalist, vertikalno organizirana okoli figure svojega večnega in nespornega voditelja Hitlerja.
- Njen ideološki položaj je želel biti "tretja pot" med konzervativno desnico in revolucionarno levico. Tako je spodbujal a Stanje močna in hkrati močno razslojena družba, v kateri so državljani prvega, drugega in tretjega razreda, etnično diferencirani.
- Nacizem je imel za sovražnike marksizem in vse oblike komunizem oz anarhizem, vendar je bil tudi proti buržoazija tradicionalno in judovstvo, pri čemer v slednjem vidijo simbol oderuštva in posojanja. Nacisti so v svojih nacionalističnih zablodah celo trdili, da so vsi del svetovne zarote proti Nemčiji.
- Nacistična država je bila represivna in policijska, enostrankarska in je veljala za sovražnike narod ne le Judom in komunistom, ampak tudi homoseksualcem, Jehovovim pričam, Ciganom in vsem, ki so nasprotovali njegovemu modelu vlada. Mnogi od njih so bili spremenjeni v suženjsko delo in kasneje zaprti v koncentracijska taborišča.
- Nacistična zunanja politika je temeljila na ideji "življenjskega prostora" (Lebensraum), potrebnih za nemško ljudstvo, da doseže slavo, ki mu je bila namenjena. Za to je bilo potrebno pripojiti ozemlja sosede vzhodne Evrope in jih ponovno naselili z nemško krvjo, potem ko so jih »očistili« svojih tradicionalnih naseljencev.
- Nacisti so se imeli za neposredne potomce ljudi arijanec, domnevno rasno in jezikovno homogena indoevropska etnična skupina, iz katere bi izhajala vsa tradicionalna evropska ljudstva. Zaradi tega so na rasno mešanje gledali kot na dejanje proti naravi in bdeli so nad ohranjanjem genske čistosti nemškega ljudstva.
Vzpon nacizma
Čeprav je pripadal še vedno manjšinski stranki, je bil Hitler leta 1933 imenovan za kanclerja.
Nacizem se je pojavil v Nemčiji Weimarske republike, ustanovljene po nemškem porazu v Prva svetovna vojna in podpis Versajska pogodba, v katerem so bili poraženci v spopadu izpostavljeni vrsti grozljivih političnih in gospodarskih razmer.
Zamera, nezadovoljstvo, slabe življenjske razmere in občutek, da so bili izdani, so bili nekateri od občutkov, ki so viseli v zraku in o katerih je odmeval Hitlerjev glas.
Poleg tega je od začetka 20. stoletja v nemškem prebivalstvu Evrope, znotraj in zunaj Nemčije in Avstro-Ogrske, gnezdilo močno pangermanistično čustvo, ki je hrepenilo po močnem narodu, ki bi jih združil, ali kot pozneje sam Hitler predlagal: "Rajh, ki traja tisoč let."
Tako se je Hitler leta 1919 pridružil Nemški delavski stranki (DAP), katere nacionalistično pridiganje ga je zapeljalo, in hitro postal eden njenih voditeljev in vodilnih govornikov.
Po reformi stranke in ustanovitvi NSDAP je bil leta 1921 Hitler prvič predstavljen kot führer, ki je v ozračju splošne krize, za katero so krivili Socialne demokrate, začela divjo tekmo za prevzem politične oblasti. Nacisti so ustvarili lastne udarne enote, SA (sturmabteilung), s katerim lahko paradirate in ustrahujete nasprotnike.
Z roko v roki z drugimi političnimi akterji, kot je Franz von Papen (1879-1969), ki je Hitlerja videl kot marioneto, prek katere je dosegel oblast, je nacistična stranka vstopila v vodenje države, čeprav je bila še vedno manjšinska stranka. Tako je bil Hitler leta 1933 imenovan za nemškega kanclerja, kar mu je dalo nadzor nad izvršilna oblast.
Njegov prvi ukrep je bil zahtevati razpustitev parlamenta (Reichstag) in razpis novih volitev za isto leto, ki sta bili prekinjeni s požigom zakonodajne stavbe (verjetno po Hitlerjevem naročilu) in razglasitvijo izrednega stanja, ki je privedlo do odprave temeljnih pravic ustave 1919.
Kakorkoli že, volitve so bile in nacizem je dobil 44 % glasov. Toda Hitler je imel asa v rokavu: zahtevati razglasitev posebnih pooblastil od parlamenta, s katerimi bo obvladoval krizo.
Ta pooblaščeni zakon mu je bil podeljen leta 1933 po zaslugi močne družbene in politične prisile s strani članov nacistične stranke. Ko so bila pridobljena diktatorska pooblastila, je Hitler prepovedal in razpustil opozicijske stranke, s čimer je začel svoj politični režim.
Naslednje leto se je zgodila zloglasna "noč dolgih nožev" (Nacht der langen Messer), v katerem so nacistične enote (novoustanovljeni SS in Gestapo) oblegale ostanke nemških nasprotnikov, pri čemer so ubijale in aretirale glavne politike.
Med žrtvami je bil nekdanji kancler Kurt von Schleicher (1882-1934) ali nekdanji Hitlerjevi tovariši, ki niso bili več uporabni za poveljstvo oz. zvestobo bil je sumljiv, tako kot Gregor Strasser, Gustav Ritter von Kahr in Ernest Röhm.
Skozi to državni udar, je nacizem prevzel skoraj vse strukture države. Zadnji koraki k popolni diktaturi so se zgodili po smrti nemškega predsednika Paula von Hindenburga (1847-1934): leta 1934 je Hitler napovedal, da bodo pooblastila predsednika odslej prenesena na kanclerja, torej na njegovo osebo.
Tako se je nemški Tretji rajh formalno začel po plebiscitu o odobritvi, na katerem so nacisti dobili 90 % glasov.
Holokavst
Danes je znan kot holokavst (v hebrejščini Šoa, "Katastrofa") do tega, kar so takrat nacisti krstili kot "končno rešitev" (Endlösung) za Jude Evrope, torej sistematičen in obsežen načrt za iztrebljanje »slabših ras«, ki so naseljevale države, ki jih je med drugo svetovno vojno okupirala nemška vojska, predvsem Judov.
Podobno genocid potekala je med poznim poletjem 1941 in koncem vojne leta 1945. Stala je življenja dveh tretjin evropskega judovskega prebivalstva, približno 6 milijonov ljudi.
Poleg tega je bilo na milijone Poljakov, Ciganov, telesno in duševno prizadetih, homoseksualcev in sovjetskih vojnih ujetnikov usmrčenih vzdolž mreže koncentracijskih taborišč in prisilnega dela, od katerih so mnogi imeli tudi plinske komore in industrijske krematorije.
Holokavst velja za največji genocid 20. stoletja in enega največjih v sodobni zgodovini človeštvo.
Nacizem in fašizem
Na splošno sta nacizem in fašizem bolj ali manj enakovredna izraza. Obe sta skrajni, radikalni in nedemokratični politični težnji, zlasti tisti z rasističnim ali rasnim ozadjem. ksenofobični. Vendar pa je takrat izraz »fašistični»Mislil je na italijansko politično gibanje, podobno nacizmu, ki ga vodi Benito Mussolini.
Italijanski fašisti so se držali podobnih militarističnih, protikomunističnih in imperialističnih vrednot kot Nemci. Ime so dobili iz latinskega izraza fasces, ki je preveden kot "naredi", in ki so ga stari Rimljani uporabljali kot simbol oblasti. Njegova naloga je bila v Italiji povrniti slavo starega rimskega cesarstva in zasesti afriške kolonije svojih evropskih tekmecev.
Padec nacizma
Nacizem se je končal v začetku leta 1945, ko je bil nemški Tretji rajh končno premagan s strani združenih vojsk Sovjetske zveze in zahodnih zaveznikov (ZDA in Velike Britanije).
Ker je bilo vse že izgubljeno, so Hitler in številni njegovi najvišji uradniki naredili samomor v svojem podzemnem bunkerju v Berlinu. Po drugi strani pa je bilo veliko visokih vojaških voditeljev rajha med letoma 1945 in 1946 ujelo in jim sodilo mednarodno sodišče na Nürnberškem procesu.