nebesedna komunikacija

Besedila

2022

Pojasnimo, kaj je neverbalna komunikacija, katere so njene značilnosti in elementi. Tudi, kako je razvrščen in primeri.

Nebesedna komunikacija običajno spremlja uporabo besednega jezika za njeno opredelitev.

Kaj je neverbalna komunikacija?

Ko govorimo o komunikacijo Nebesedno označujemo vse tiste oblike komunikacije, ki ne uporabljajo jezika kot sredstva in sistema za izražanje. Se pravi vsi tisti načini posredovanja sporočila, ki ne zahtevajo besed oz jezik verbalno.

Nebesedne komunikacije ne smemo zamenjevati z neustno komunikacijo, torej tisto, ki ne prehaja skozi govorjeni glas. Lahko se piše na papir ali uporablja znakovni jezik (kot je jezik gluhonemih) in uporablja jezik, vendar prek podpor oz. sistemi drugačno zastopanost.

Nebesedna komunikacija je povezana z gestami, zvoki, gibi in drugi paralingvistični elementi, ki običajno spremljajo uporabo besednega jezika za njegovo kvalificiranje in usmerjanje. Toliko, da je mogoče neverbalno prenesti sporočilo v nasprotju s tem, kar je izraženo z besedami.

Živali izvajajo tudi določene vrste neverbalne komunikacije. Samo človeško bitje po drugi strani je sposoben besednega jezika.

Značilnosti neverbalne komunikacije

Nebesedna komunikacija nima skupne ali univerzalne kode za posredovanje.

Nebesedna komunikacija ne sledi enakim osnovnim pravilom kot verbalna komunikacija, zato nima a sintakso (določen vrstni red pojavljanja znakov), vendar je artikuliran na podlagi konteksta in okoliščin. V nekaterih primerih obstaja določena meja konvencionalnosti, na primer pri premikih glave, ki označujejo "da" ali "ne", vendar niti te kretnje niso univerzalne in v nekaterih kulture razlagajo se za nazaj.

Po drugi strani pa je nediskrecijska oblika komunikacije, ki je odvisna od sposobnosti pošiljatelja in prejemnika, da sporočilo ustrezno zajameta in interpretirata, saj ni skupne ali univerzalne kode, ki posreduje. Pri tej vrsti komunikacije imajo večjo prevlado nelogični vidiki našega uma, kot so čustvenost in sočutje.

Elementi neverbalne komunikacije

Nebesedna komunikacija je skladna s komunikacijskim krogom katere koli vrste: ima pošiljatelja, prejemnika, sporočilo, kanal in določeno kodo (saj ni običajnega jezika, kamor bi lahko šli). To pomeni, da so sporočila izdelana prek drugih čutil in z uporabo drugih delov telesa, kot so:

  • Oddajnik. Uporablja svoje obrvi, nasmeh, usta (za ustvarjanje obrazov), svoje oči in smer, v katero gleda, držo telesa, namrščenost, oddaljenost od drugega, če ne glas (ritem in ton, nič več) ali njegove kretnje z roko.
  • Sprejemnik. Kdor prejme sporočilo, uporablja predvsem svoj vid in sluh, čeprav ne sprejema besed, temveč tone in zaporedja.

V tem smislu je neverbalna komunikacija veliko bolj vsestranska kot govorna komunikacija, saj ima set osvobojeni čutov in znaki izdelati in lahko celo vključi kontekstualne elemente: pokažite na predmet ali smer, vzemite predmet ali izvedite mimiko ali imitacijo dejanja, ki ga želite posredovati.

Nebesedne jezikovne vrste

Haptični jezik se nanaša na fizični stik, ki ga vzpostavimo s tistimi, s katerimi komuniciramo.

Ko govorimo o neverbalnem jeziku, mislimo:

  • Gestualnost. Gibi rok, okončin vseh oz premiki glave, ki je glede na namen lahko bolj ali manj zapletena in bolj ali manj specifična. Pogosto jih uporabljamo v povezavi z jezikom kot spremljavo za natančnost.
  • Obrazni izraz Pri ljudeh obstaja določena prirojena pogojenost, ki nam omogoča, da že zelo zgodaj prepoznamo izraze na obrazu: nasmeh, namrščen obraz, jezen obraz. V našem obrazu se bolj ali manj nagonsko izraža cela vrsta čustev.
  • Drža telesa. Glede na to, kako postavimo telo, lahko prenašamo tudi čustva, občutke ali v drugem vzbujamo določen občutek. To ima tudi evolucijske reminiscence, ki povezujejo velikost z sila, podrejenost malodušju itd. veliko živali komunicirajo na ta način.
  • Fizični videz. Nebesedni jezik sestavlja tudi kompleksen kodeks mode, oblačil, dodatkov, striženja in celotnega komunikacijskega vidika (ki je v mnogih primerih lahko nezaveden).
  • Parajezik. Tu so razvrščeni nejezikovni zvoki: ne besede ali izrazi jezika, ampak zvoki, ki se nanašajo na občutke ali na informacije neverbalno zaradi svojega tona, hitrosti oz glasnost, ali na čustveno asociacijo, ki nastane z določenimi zvoki. Otroški jok na primer vstopa v tovrstna komunikacijska dejanja.
  • Haptičen Nanaša se na fizični stik, ki ga vzpostavimo s tistimi, s katerimi komuniciramo, bodisi da okrepimo verbalno sporočilo ali da nekaj sporočimo, ne da bi bilo treba to povedati. Dotikanje je močno oddajanje sporočil in ni v vseh kulturah dobro vidno ali dovoljeno.
  • Proksemična. Nanaša se na upravljanje prostora med pošiljateljem in prejemnikom, preko katerega je mogoče sugerirati intimnost, agresivnost, strast in druge informacije.

Kinezična neverbalna komunikacija

Kinezična ali kinetika je drugo ime za verbalno komunikacijo skozi govorico telesa, to je z gibi okončin in trupa, ki imajo ekspresivni, apelativni ali komunikacijski pomen in ki se lahko spremlja ali nadomešča verbalni jezik. V tem smislu sodi med parajezike: človeku dostopne oblike neverbalne komunikacije, ki so bolj ali manj zakodirane v kulturi, ne da bi pri tem izgubili določen instinktivni smisel.

Primeri neverbalne komunikacije

Stik z očmi je del neverbalne komunikacije.

Nekateri primeri neverbalne komunikacije so lahko:

  • Turist odpotuje na Kitajsko in se odloči kupiti ulično hrano. Ker ne govori jezika, prodajalcu opozori na izdelek da želi in mu pokaže dva iztegnjena prsta (kazalec in prstanec). Prodajalec razume, koliko jih želi kupiti.
  • Igralci ekipe nogomet dobijo tekmo in na koncu dvignejo roke in v en glas zakričijo. Tako drug drugemu izražata svoje veselje, ne da bi jim bilo treba spregovoriti besedo.
  • Ženska poskuša zapeljati moškega v baru in za to spodbuja očesni stik, se mu veliko nasmehne in naredi kretnje, ki ga vabijo, da jo pogleda. Vse to je del neverbalne komunikacije, katere namen je spodbujanje romantike.
!-- GDPR -->