• Kaj je posredni predmet?
• Kako prepoznati posredni predmet?
• Primeri posrednega dopolnjevanja
• Neposredno dopolnilo
• Dopolnitev okoliščin

Pojasnimo, kaj je posredni predmet v stavku, primere in kako ga prepoznati. Tudi, kaj je neposredni objekt.

Posredni predmet je običajno oseba ali žival.

Kaj je posredni predmet?

V slovnica Y sintakso, se imenuje posredni predmet (IO) ali posredno dopolnilo (IC) določeni funkciji, ki jo lahko opravljajo znotraj molitev skladenjske sestavine, to so besedne zveze, samostalniki, zaimki Y podrejeni stavki samostalniki. Omenjena funkcija mora biti subjekt upravičenec, ki je oškodovan ali prizadet zaradi dejanja glagol, ali biti vaša tarča ali prejemnik.

V španščini je pred posrednim predmetom običajno a predlog (običajno "do" ali "do"), običajno pa gre za osebo ali žival, lahko pa tudi za abstraktne entitete ali stvari.

Poleg tega v stavku običajno predstavlja obvezno podvajanje z nenaglašenim dativnim zaimkom, to je, da ga običajno spremlja, ne pa nadomešča, z zaimkom "le" ali "les", kot je razvidno iz stavke "Maritza kupil šopek cvetja svoji mami ", v katerem prepoznamo:

• A predmet stavek, "Maritza", ki izvaja dejanje glagola.
• Glavni glagol stavka ("kupil"), predikatno jedro.
• Neposredni predmet ("šopek rož"), na katerega pade dejanje glagola.
• Posredni predmet (»a su madre«), upravičen do dejanja glagola, ki ga spremlja dativalni zaimek (»le«), ki je prav tako del posrednega predmeta zaradi podvajanja.

Posredni predmet se lahko pojavi v prehodnih glagolih, to je pri glagolih, ki zahtevajo neposredni predmet, vendar za razliko od slednjih posredni predmet prilagaja različne strukture in ni izključujoč za nobeno vrsto stavka. Pravzaprav v nekaterih stavkih predstavlja neobvezno informacijo, ki ni dovoljena, katere odsotnost nikakor ne spremeni jedra pomena povedanega.

Glede na to lahko posredne predmete razvrstimo v dve veliki skupini:

• Narišite posredne predmete. So tiste, ki sodijo v argument stavka, torej niso izpuščene in zagotavljajo a informacije potrebno za razumevanje dejanja glagola. Na primer: "
• Posredni neargumentacijski objekti. So tiste, ki ne sodijo v argument stavka, torej so natančno izpuščene in dajejo dodatne informacije, neobvezne, k stavku.

Kako prepoznati posredni predmet?

Za identifikacijo posrednega predmeta v stavku se lahko zatečemo k strategijam, kot so naslednje:

• Poiščite predloge "a" ali "para". Običajno je posredni predmet uveden s temi predlogi, še posebej, če je v stavku že identificiran neposredni predmet. Že sama prisotnost teh predlogov bi nam torej lahko nakazovala, da gre za posreden predmet. Na primer, v stavku: "Maritza je kupila šopek rož za svojo mamo", saj ve, da je "šopek rož" neposredno dopolnilo, je pojav "za" v "za njeno mamo" dovolj, da nakazuje, da je slednji je posredni predmet.
• Vprašanje glagola "komu?", "Čemu?" ali "za koga?" To je tradicionalna metoda, ki jo poučujejo v šolah, in čeprav običajno ni preveč natančna, je lahko zelo uporabna pri iskanju posrednega predmeta. Dovolj je, da na ta vprašanja odgovorimo v okviru stavka, na primer v stavkih "Maritza je mami kupila šopek rož" ali "Maritza je mami kupila šopek rož", lahko vprašamo "Za koga? Je Maritza kupila šopek rož?" ali "Od koga je Maritza kupila šopek rož?" (odgovor: "mami" ali "mami").
• Zamenjava z nenaglašenimi dativnimi zaimki. Prej smo že povedali, da posredni predmet običajno spremljajo dativni zaimki ("le", "les", "te", "me", "se"), ki podvajajo njegov pomen znotraj stavka, kar je lahko tudi namig. za prepoznavanje posrednega predmeta. Lahko pa ga v nekaterih primerih nadomestimo (ne pa ga spremljamo) z omenjenimi zaimki, da ugotovimo, ali gre za posredni predmet ali ne. Na primer, v stavku, ki ga uporabljamo kot primer, »Maritza je mami kupila šopek rož«, bi lahko zaimek uvedli takole: »Maritza ji je kupila šopek rož«, kjer »ona« nadomesti »za njegova mati", torej posredni predmet.

Primeri posrednega dopolnjevanja

Tukaj je nekaj primerov stavkov, v katerih je bil poudarjen posredni predmet:

• Juan svoji hčerki prinese veliko daril.
• Proust je svoji materi pisal veliko pisem.
• Ali mi govoriš resnico?
• Prihranil bom življenja vsem svojim tekmecem.
• Prosil bom nečaka za pomoč.
• Kupil sem ti vstopnice za koncert.
• Grki so sestavljali pesmi za Zevsa.
• Ženi bom kupil novo obleko.
• Ta novica jih je udarila kot vedro mrzle vode.
• Nikogar ne zanima, kaj boste rekli.
• Ste kupili nov računalnik?
• Ta ura pripada koordinatorju.
• Nasvet mojega dedka mi je bil zelo koristen.
• Zdravniku izpadajo lasje.
• Ali imamo dovolj zajtrka za vse vaše brate in sestre?
• To je namenjeno tistim, ki bi jih lahko zanimali.

Neposredno dopolnilo

Za razliko od posrednega predmeta, the neposredni predmet Posredni predmet je izključen samo za prehodne glagole in v stavku zavzame mesto entitete, ki neposredno prejme dejanje glagola ali je prizadeta. Zato ga je mogoče prepoznati z zamenjavo tožilnih zaimkov "lo", "los", "la", "las" ali celo "to".

Tako bi bil v našem običajnem primeru »Maritza kupila šopek rož za svojo mamo«, bi bil neposredni predmet »šopek rož« (»Maritza je kupila to za svojo mamo«).

Dopolnitev okoliščin

Okoliščinsko dopolnilo je za razliko od prejšnjih primerov skladenjska funkcija, ki jo običajno opravlja prislovna, imenska ali predložna fraza. Kot že ime pove, je njegova funkcija izraziti okoliščine, v katerih se dogaja dejanje glagola: čas, kraj, način, količino, vzrok itd. Tako obstaja široka paleta posredniških dopolnil.

Tako imamo v stavku »Včeraj popoldne je prišla moja mama« stavčni subjekt (»moja mama«) in glavni glagol (»vino«), ostalo pa predikat gre za besedno zvezo, ki označuje delovanje slednjega, torej okoliščinsko dopolnitev časa: »Včeraj popoldne«.