• Organizacija živalskega kraljestva

Pojasnimo vam, kakšna je klasifikacija živalskega kraljestva, njegova zgodovina in katere vrste in podvrste se uporabljajo danes.

V živalskem kraljestvu sobiva veliko različnih vrst.

Organizacija živalskega kraljestva

The biologija navaja živali kot člane Živalsko kraljestvo oz Živali, eno od velikih poglavij, v katerem je življenje znano, ločeno od področja rastline, gobe ali tiste od mikroorganizmi. Vendar jih je znotraj tega kraljestva zelo veliko vrste različnih živali, ki si zaslužijo obsežno klasifikacijo strokovnjakov.

Ta klasifikacija se vedno spreminja, saj se narava življenja bolj in bolje razume. Svoje začetke je imela v antike sama, saj želja po človeško bitje Z razumevanjem in kategorizacijo tega, kar ga obdaja, ne izključuje, daleč od tega, živali, s katerimi si deli Zemlja.

Prvi sistemi klasifikacije živali izvirajo iz 4. stoletja pr. C., in so ostale bolj ali manj v modi praktično vse do osemnajstega stoletja, ko je Znanstvene revolucije in Sodobnost dovolil formalni nastanek znanstvena misel.

Najpomembnejša od teh zgodovinskih klasifikacij je morda tista Charlesa Linnaeusa iz leta 1735 ali 1758, saj je postavila temelje za prihodnje klasifikacije, kot so Leuckart, Lankester, Grobben, Bütschli, Hyman ali Nielsen, če jih naštejemo le nekatere.

Številne tradicionalne predpise teh klasifikacij so bile sčasoma opuščene, čeprav so mnoge druge navdihnile sodobnejše in obsežnejše različice, prilagojene sodobni tehnologiji in njenim neverjetnim odkritjem.

Tako so bile na primer tradicionalno organizirane skupine živali (imenovane phyla oz tip), v dveh velikih začetnih kategorijah, ki sta bili vretenčarji (tisti, ki so obdarjeni s hrbtenico) in nevretenčarji (tisti, ki ga nimajo).

Ta vrstni red se je danes preoblikoval v podoben vrstni red, ki loči med dvostranskimi in nebilateralnimi filami, torej tistimi, katerih živali imajo oziroma nimajo dvostranske simetrije (njihovo telo lahko razdelimo na dve enaki vzdolžni polovici).

Iz tega prvega razlikovanja lahko napredujemo pri klasifikaciji skoraj 1.454.000 znanih živalskih vrst, kot sledi:

Nedvostranski robovi, katerih živali ne kažejo dvostranske, temveč radialne simetrije, ali nobene. Vsi so nevretenčarji in obsegajo naslednje vrste:

• Tip porífera ("nosilci por"), nepremične in asimetrične živali, katerih telo ima pore za vdihavanje Voda okolico. Tradicionalno so znane kot spužve, opisanih pa je okoli 9000 vrst.
• Tip cnidaria (»Koprive«), preproste vodne živali, ki imajo celice zbadanje ali strupi, imenovani cnidociti, kot so meduze in anemone. So evolucijsko izjemno starodavna skupina, od katerih je znanih okoli 10.000 različnih vrst.
• Tip ctenophora (»glavniki«), izključno morske, bioluminiscentne živali, ki ujamejo svoj mikroskopski plen (plankton) z lepljivimi filamenti, podobnimi glavniku (cilije). Znanih je le 166 njegovih vrst.
• Tip placozoa ("Živali iz krožnikov"), vodne živalisploščeni in plazeči imajo najpreprostejšo telesno zgradbo, znano na planetu, komaj nad protozoji. Med njimi je znana le ena vrsta, ocenjujejo pa, da bi jih lahko bilo kar 100 še neznanih.

Dvostranski robovi, katerih živali imajo dvostransko simetrijo, torej simetrična telesa od navpične osi, ki jih prečka na sredini. So najbolj raznoliki v tej klasifikaciji, ki vključuje robove:

• Tip annelida (»obročki«), nevretenčarji z obliko črva, obročkanim telesom in habitati mokri, kot so deževniki, pijavke ali morski črvi poliheti. Znanih je 17.200 različnih vrst anelidov.
• Tip členonožcev (»zglobne noge«), je eden izmed evolucijsko najuspešnejših tipov vseh, v katerem je največje število znanih vrst, tj. biotske raznovrstnosti ki obstaja na planetu. So nevretenčarji s togo hitinsko lupino in spojenimi udi, kot so žuželke, raki, pajkovci in miriapodi. Prisotni so v vseh ekosistemov sveta in igrajo vse možne ekološke vloge.
• Tip brachiopoda (»Kratke noge«), ki jih sestavljajo živali z dvema zaklopkama (trdimi lupinami), združenimi v zadnjem delu telesa, prebivalci oceanskega dna, kjer so pritrjeni na trde materiale z eno samo nogo, ki jo imajo, ali pa so zakopljejo v pesek ali drugo mehko podlago. Znanih je le 335 sedanjih vrst, čeprav obstajajo fosilni zapisi o več kot 16.000 izumrlih vrstah.
• Tip bryozoa ("mahove živali"), obsega majhne kolonialne živali, podobne brahiopodom, ki vodijo fiksno življenje in se prehranjujejo skozi krono lovk, ki jih uporabljajo za filtriranje vode in zajemanje mikroorganizmov. Znanih je okoli 5700 vrst, od tega le 50 živi v sladki vodi.
• Tip chaetognatha ("Spiny čeljusti"), živali, bolj znane kot "puščice", ki sestavljajo morski zooplankton po vsem planetu. so plenilci, s skoraj prozornimi telesi in obliko torpeda, ki merijo med 2 mm. in 12 cm. Znanih je približno 121 različnih vrst.
• Tip chordata ("Obdarjena z vrvjo"), še ena vrsta živali z visoko biotsko raznovrstnostjo, prilagojena skoraj vsem ekološkim nišam. Za hordate je značilno, da se med embrionalnim razvojem pojavijo: hrbtna ali notokordna vrv, votla živčna vrv, ki bo kasneje povzročila hrbtenjačo, in postanalni rep na neki točki njihovega razvoja. Poleg tega imajo celoten prebavni sistem (z diferenciranimi usti in anusom). Ta tip zajema tri različne podfile ogromne biološke raznovrstnosti, za katere si zaslužijo ime:
  • Subphylum urochordata ali tunicata, skupina več kot 2000 morskih vrst z različnimi vrstami kolonialnega, samotnega ali bentoškega življenja, spolnosti hermafrodit Y življenski krog zelo neaktiven. Pogosto se štejejo za "nižje" hordate.
  • Subphylum cephalochordata ("Rope-headed"), skupina le 33 vrst, ki naseljujejo obalna območja in peščena dna, je veljala za evolucijsko povezavo med nižjimi in višjimi hordati ali vretenčarji.
  • Subphylum vertebrata ali craniata (»z vretenci« ali »z lobanjo«), najbolj raznolika in pestra skupina v tem celotnem segmentu, v kateri je okoli 73.000 različnih vrst živali, obdarjenih z vretenčarjem in lobanjo, ali vsaj njunimi skicami, in najdemo v vseh možnih habitatih. V tej liniji najdemo najbolj evolucijsko zapletene živali, razvrščene v različne razrede: myxini (sage), hiperoarcija (miguljke), hondrichthyes (hrustančne ribe), actinopterygii (žarkoplavute ribe), sarcopterygii (ribe z režnimi plavutmi), dvoživke (dvoživke), plazilci (plazilci), sesalec (sesalci) Y ptice (ptice).
• Tip Cycliophora ("Nosilec koles"), rob enega samega rodu znanih živali, navad simbiotično, odkrita leta 1995 v ustih morskega raka. Imajo prisesek, na katerega se pritrdijo, in krono v obliki pope, s katero se hranijo.
• Tip iglokožca (»Bodljasta koža«), to je edini primer živali s sekundarno pentaradialno simetrijo in žilnim sistemom vodonosnika, zaradi česar so izjema v splošni težnji klasifikacije. Imajo apnenčasto notranje okostje, ki pogosto obsega bodice in peresa, kot so morski ježki in morske zvezde. Trenutno je znanih okoli 7000 vrst.
• Tip entoprocta (»notranji anus«), majhne vodne živali, od katerih je znanih okoli 170 vrst, oblikovane kot kelih in krona v obliki pope, ki se uporabljajo za filtriranje vode in v kateri je tudi analni stožec. Nimajo dihalnega ali cirkulacijskega sistema.
• Tip gastrotriha ("Lasni želodec"), drobne vodne živali (manj kot 4 mm.), ki se prehranjujejo organski material od bakterije, gobe in protozoji ter služijo kot hrana za druge vrste, kot so ogrlice, ogorčice in členonožci morski. Znanih je okoli 400 različnih vrst.
• Tip gnathostomulida (»Majhna čeljustna usta«), črvaste živali in morski habitati, ki se v anaerobnih okoljih prehranjujejo z glivami in drugimi mikroorganizmi. Skoraj 100 znanih vrst ima čeljustna usta, kljub majhni velikosti.
• Tip hemihordata (»S polovico vrvi«), vermiformne živali, ki v embrionalnem nastajanju nimajo prave notohorde (torej niso hordati), ampak nekaj zelo podobnega, tako da bi lahko bile evolucijsko povezane. Trenutno je znanih le okoli 100 vrst.
• Tip kinoryncha ("Premikajoče se deblo"), ti majhni morski nevretenčarji naseljujejo oceansko dno celotnega planeta in se premikajo skozi vrsto posebnih bodic, ki jih imajo na zadnji strani telesa. Znanih je okoli 250 vrst.
• Tip loricifera (»Coat-bearers«) je rob le 28 morskih vrst, odkritih leta 1983, katerih telesa so prekrita z zunanjim okostjem v obliki oklepa. So eden redkih primerov živali, ki lahko živijo brez kisika.
• Tip mikrognatozoa ("Majhne živali s čeljustmi"), mikroskopski nevretenčarji, katerih edina vrsta je bila odkrita leta 2000. Imajo zelo zapletene čeljusti, sestavljene iz 32 gibljivih delov, izjema med nevretenčarji.
• Tip mollusca ("Mehka"), še ena najobsežnejših tipov v živalskem kraljestvu, z okoli 93.000 znanimi vrstami. Na splošno so nevretenčarji, ki niso segmentirani, z mehkim telesom, včasih zaščitenim z apnenčastim oklepom, in imajo lahko različne popečaste okončine. Najdemo jih skoraj v vseh vodnih habitatih in celo na kopnem, predstavljajo pa veliko raznolikost vrst, med katerimi so školjke, lignji, hobotnice, polži, ostrige, polži itd.
• Tip nematoda ("Podobno niti"), ki ga sestavljajo živali v obliki okroglih ali valjastih črvov, od katerih je znanih 25.000 vrst, vendar se ocenjuje, da bi jih lahko bilo okoli 500.000, kar je četrti najštevilčnejši tip v klasifikaciji. V bistvu vodno življenje, čeprav imajo številne vrste življenje parazitski, tako iz telesa rastlin in živali, vključno s človekom. Številne ogorčice so vzrok za bolezni prebavil.
• Tip nematomorfa ("Thread-like"), tip 320 vrst parazitoidnih črvov, zelo podobnih ogorčicam, katerih odrasli živijo prosto v potokih ali ribnikih, vendar njihove ličinke parazitirajo na členonožcih ali pijavkah. Njegova prisotnost v določenih okoljih se razume kot simptom onesnaževanje vode.
• Vrsta nemertea ("Morska nimfa"), skupina nesegmentiranih črvov, nekoliko sploščenih in dolgih manj kot 20 cm, katerih telesa imajo značilen proboscis ali deblo. Prostoživeči in vodni habitat je znanih okoli 1200 različnih vrst.
• Tip onychophora ("Claw carrier"), znan kot žametni črvi, je približno 180 znanih vrst črvov, podobnih gosenicam žuželk, saj imajo noge, ki se končajo z majhnimi žeblji ali kremplji.
• Tip phoronida (»Potomec foroneuma«), tip, sestavljen iz 20 vrst pipastih živali s telesom v obliki črke U, ki naseljujejo bentoške regije morje, ki ustvarja kolonije na suhih substratih ali mehkih sedimentih.
• Tip platyhelminthes (»ploščati črvi«), sestavljeni iz sploščenih in hermafroditskih črvov, ki naseljujejo vodna, kopenska in celo zračna okolja in mnogi od njih vodijo parazitsko življenje. So preproste živali, ki predstavljajo internevrone, zlasti koncentrirane v določenem delu telesa, kar nakazuje, da so vmesni korak k evoluciji živčnega sistema. Znanih je okoli 20.000 različnih vrst.
• Tip priapulida (iz Priapusa, grškega božanstva z ogromnim falusom), črvaste morske živali, ki s svojimi debli kopljejo galerije v peščenem ali blatnem dnu. Njegova velikost se giblje med 5 mm. in 40 cm., poznanih pa je le 18 vrst.
• Tip rombozoa (»Rhombus-animals«), mikroskopski nevretenčarji s parazitskim življenjem, ki okužijo ribe, mehkužce in predvsem glavonožce, katerih telo je sestavljeno iz le 30 do 50 celic. Znanih je 75 različnih vrst.
• Tip rotifera (»kolesniki«), vrsta mikroskopskih živali, ki naseljujejo sladke vode, vlažno zemljo ali celo mahove in lišaje, od katerih je znanih 2200 vrst.
• Tip tardigrada (»Počasni koraki«), ki ga sestavlja okoli 1000 različnih vrst tardigradov, imenovanih tudi »vodni medvedi«, nevretenčarjev, segmentiranih in mikroskopskih živali, ki bi lahko bile evolucijske predhodnice členonožcev. Imajo ekstremofilno življenje, torej so sposobni prenesti razmere, ki niso združljive z življenjem, kot so vesolje, tlaki do 6000 atm, temperature do -200 °C ali 150 °C, močne odmerke ionizirajočega sevanja oz. celo dehidracija.za zelo dolga obdobja (do 10 let brez vode).

Vsak tip združuje vrsto vrst, ki imajo podobne telesne, embrionalne in fiziološke značilnosti in jih je zato mogoče razumeti kot različice iste splošne teme. Vendar pa obstajajo vmesne ravni taksonomske klasifikacije: razred, red, družina in rod, v istem hierarhičnem vrstnem redu. Končno, znotraj vsake živalske vrste lahko obstajajo podvrste, sorte ali rase.