časopis

Besedila

2022

Pojasnimo, kaj je časopis, njegov izvor, rubrike, značilnosti in različne primere. Tudi ponavljajoče se številke.

Časopisi obstajajo v skoraj vseh državah sveta.

Kaj je časopis?

Časopis je amnožični mediji ki kroži v mesta ali mesta v tisku na eni ali več straneh, ki se združujejo besedila in slike. Dostavlja se periodično ali redno, običajno dnevno ali tudi tedensko, dvakrat na teden ali enkrat mesečno. Njegova funkcija je obveščanje, posredovanje mnenj in zabava.

Časopisi obstajajo praktično v vseh državah na svetu, zlasti v tistih zzakoni zaščita dosvoboda izražanja in pravica do informacije. Znani tudi kot dnevniki, imajo dolgo zgodovino, ki je dosegla svoj vrhunec v poznem 19. stoletju in skozi celotno 20. stoletje.

Zgodovina časopisa

Ker človek živi vdružba in tvori javno sfero, ima informacija vrednost in temeljni pomen. Zaradi tega obstajajo publikacije, napisane od začetka rimskega cesarstva, ki so bile razdeljene med glavne vladarje.

Zizum tiska V petnajstem stoletju in prenatrpanosti mestnih območij so se pojavili razglasi, manifesti in naznanila, ki so jih brali ali širili po mestu.prebivalstvo pod imenom časopisi.

S prihodomIndustrijska revolucija pojavil Posel posvečen neprekinjenemu ali dnevnemu izdelovanju več črno-belih strani na poceni papirju s političnimi, gospodarskimi, športnimi in policijskimi dogodki v vsakem mestu. To so bili prvi zabeleženi sodobni časopisi.

Značilnosti časopisa

  • Periodičnost. Objavljajo se dnevno, tedensko, dvotedensko ali mesečno (odvisno od posameznega primera). Po vrsti so lahko jutranji, ko gredo v prodajo zjutraj ali zvečer, ko gredo ven popoldne.
  • Struktura. Med seboj se razlikujejo po obliki in velikosti, lahko so tabloidni (280 x 430 mm), Berliner (315 x 470 mm) ali veliki format ali list (600 x 750 mm).
  • Ekipa. Sestavljeni so iz skupine novinarjev, ki ustvarjajo, pišejo in urejajo novice ki so objavljeni; in občasnimi sodelavci (novinarji ali specialisti za določeno temo). Ekipa deluje v redakciji, kamor prihajajo depeši z novicami z vsega sveta, uredniki in uredniki nadzorujejo in odločajo, kaj bo objavljeno in kaj ne.
  • Tematsko. Pokrivajo lahko več tem hkrati ali pa obravnavajo določeno tematsko področje. Obstajajo časopisi, ki obravnavajo posebno temo (športne, oddaje oz gospodarstvo), zato so omejeni na obveščanje občinstva, ki ga zanima ta tema.
  • Format. Lahko so tiskani, kot so bili prvotno vsi časopisi, ali digitalni.
  • Obseg. Zaradi visoke in nizke informativnosti so razširjeni med velikim številom prebivalstva strošek; po obsegu so lahko conski, nacionalni ali mednarodni.
  • Tehnika. Proizvajajo jih veliki valjčni, tiskarski in rotacijski tiskalniki.

Časopisne funkcije

Uredniki in uredniki odločajo, katere informacije bodo objavljene.

Med glavnimi funkcijami časopisa so:

  • Časopis ponuja podrobne informacije o najbolj reprezentativnih dogodkih na različnih družbenih področjih.
  • Časopis ponuja vsebine splošnega pomena in občinstvo prihaja k njim zaradi zabave.
  • Časopis oblikuje mnenje tako, da ponuja stališče o dejstvih. Usmerja in izpostavlja občutljiva družbena vprašanja ter igra ključno vlogo v družbenih procesih, saj vsebuje ali spodbuja kolektivne demonstracije, ki močno vplivajo na politično prihodnost države.

Deli časopisa

Večina časopisov, tiskanih in digitalnih, ima določene dele in rubrike, med najpogostejšimi so:

  • Prednja stran. Prva stran časopisa, na kateri je ime časopisa, datum in glavna novica dneva.
  • Razdelki. Notranja delitev časopisa, ki razvršča novice po temah.
  • Oglasi. Publikacije, ki jih plača oglaševalec, ki skušajo pritegniti pozornost bralca in razširiti blago ali storitev.
  • novice. Pisni račun, ki obvešča o aktualnem dogodku ali nizu dogodkov javnega interesa.
  • Slike. Vizualni prikazi, ki služijo kot podpora za ponazoritev novic ali člankov.
  • Uredništvo. Besedilo, ki izraža mnenje časopisa pred razvpitim dejstvom.
  • Stolpec. Članek, ki ga je napisal novinar ali strokovnjak, v katerem izraža svoje mnenje o aktualni problematiki.

Časopisne rubrike

Vsak časopis je razdeljen na rubrike glede na teme, ki organizirajo vsebino. Lahko so vključeni v glavno strukturo ali razdeljeni na avtonomne fizične dele in se lahko razlikujejo glede na vsak časopis ali dan objave. Nekateri časopisi vključujejo revijo splošnega interesa na določen dan v tednu.

Med najbolj reprezentativnimi oddelki so:

  • Šport. Vključuje aktualne novice in mnenjske stolpce o različnih športne znotraj conskega, nacionalnega in mednarodnega obsega. Teme, obravnavane v tem razdelku, se razlikujejo glede na priljubljenost posameznega športa v kraju, kjer se časopis oddaja.
  • Oddaje. Vključuje aktualne novice s področja zabave: gledališče, kino gledališče, TV, glasba in informacije o seznamih lokalnih gledališč in filmov.
  • Umetnost in kultura. Vključuje novice in mnenjske članke ali raziskave iz umetnost, literatura Y plesati, med drugim discipline.
  • Gospodarstvo in politika. Vključuje novice, mnenjske kolumne in raziskovalne članke o regionalnem in mednarodnem gospodarskem in družbeno-političnem kontekstu.
  • Zaupno. Vključuje obvestila o nakupu in prodaji blaga in storitev.
  • družba. Vključuje novice, kolumne in mnenjske članke o različnih temah na družbenem področju, kot so policija, skupnosti, solidarnost.
  • Uredništvo in mnenje. Vključuje opombe ali članke, ki odražajo mnenja ali stališče novinarjev, strokovnjakov v zadevi, ki vas zanima, ali časopisni imenik.

Digitalni časopisi

Z vzponom oz telekomunikacijeKonec 20. stoletja so tradicionalne papirnate časopise prilagodili tako, da so ustvarili svojo digitalno različico. Po drugi strani pa so se na začetku novega stoletja pojavili popolnoma spletni časopisi.

Med najrazličnejšimi digitalnimi časopisi po svetu nekateri ponujajo svojo vsebino brezplačno vsem bralcem, drugi pa so plačljivi, saj se uporabniki naročajo in plačujejo mesečno za dostop do člankov in novic.

Velika priljubljenost, ki jo ustvarja ta vrsta komunikacijskega medija, je posledica dejstva, da se informacije in novice, ki so objavljene, posodabljajo takoj. Časopisi po vsem svetu v nekaj sekundah sporočajo najodmevnejše dogodke s katerega koli dela sveta, zaradi česar so privlačni in vodijo v zaton papirnatega časopisa.

Poleg tega digitalni časopisi uporabljajo avdiovizualne vire (slike, video posnetke, zvoke), ki spremljajo besedilo in socialna omrežja ki ustvarjajo skupnost in zagotavljajo informacije vse širšemu občinstvu.

Primeri časopisov

  • Država. Dnevni časopis, ustanovljen leta 1976 v Madridu v Španiji. Za dostop do vseh vsebin digitalne izdaje, ki je ena najbolj branih v španščini na svetu, je treba plačati mesečno naročnino.
  • Le Monde. Časopis berlinskega formata, ustanovljen v Parizu leta 1944. Ima levosredinsko uredniško linijo, dnevno se tiska in ima rubrike o politiki, gospodarstvu, splošnih informacijah, kulturi ter veliko število člankov in mnenjskih kolumn.
  • Skrbnik. Časopis, ustanovljen leta 1821 (pod imenom "Manchester Guardian") v Angliji z močno levosredinsko uredniško linijo. Trenutno ima tabloidni format in med svojimi razdelki vključuje: splošne informacije, šport, kulturo, mnenja in življenjski slog.
  • The New York Times. Časopis, ustanovljen v New Yorku v Združenih državah leta 1851. V svoji zgodovini je prejel 127 Pullitzerjevih nagrad, zaradi česar je eden najprestižnejših časopisov na svetu.
  • Univerzalni. Ustanovljen je bil leta 1916 v Mehiki, ima širokotalični format, njegova digitalna izdaja pa prejme milijone dnevnih obiskov.
  • Corriere della Sera. Ustanovljena je bila leta 1876 v Milanu v Italiji v obliki listov. Je eden najpomembnejših časopisov v Italiji in ga zaznamuje liberalna ideologija.
  • Financial Times. Ustanovljen je bil v Londonu leta 1888, izhaja v berlinski obliki in se osredotoča na mednarodne gospodarske in finančne novice.
  • Mark. Ustanovljen je bil v San Sebastiánu v Španiji leta 1938 kot športni časopis, predvsem nogomet. Trenutno ima radio in specializirane športne revije.

Ponavljajoče se številke

Eno od osnovnih načelmatematika ki se poučuje v izobraževanje primarna in sekundarna sta periodična števila. To so števila, ki nastanejo z deljenjem celih števil, ki povzročijo decimalke, ki se neskončno razširijo v enakem zaporedju številk. Na primer, 4 deljeno 3 = 1,3333

Ponavljajoče se številke lahko pretvorite v plačilne liste, zaokrožene navzgor ali navzdol, ali pa jih predstavite z lokom nad ponavljajočo se številko.

!-- GDPR -->