• Kaj je kognitivni razvoj?
• Piagetova teorija

Pojasnimo, kaj je kognitivni razvoj in iz česa je sestavljena Piagetova teorija. Tudi štiri stopnje kognitivnega razvoja.

Kognitivni razvoj se začne v zgodnjem otroštvu.

Kaj je kognitivni razvoj?

Ko govorimo o kognitivnem razvoju, mislimo na različne stopnje, ki utrjujejo prirojeno sposobnost človeško bitje razmišljati, sklepati in uporabljati svoja miselna orodja. Je proces postopen, ki se začne že v zgodnjem otroštvu in motivira željo posameznika po razumevanju svojega okolja in vključevanju v družba.

Učenci tega procesa ločijo in razmejujejo njegove progresivne stopnje, da bi razumeli, na kateri točki v življenju so določeni pridobljeni spretnosti duševno. Pri tem so seveda objektivni pogoji (fizični, socialni, čustveni), v katerih se posameznik razvija. Ta specifična rast zmogljivosti je znana kotkognitivno učenje.

V opis Iz teh stopenj so različni učenjaki, kot so Jean Piaget, Toldan, Gestalt in Bandura, predlagali svoje pristope k znanstvenemu sistemu, ki jih razume. Najbolj znan je mordaTeorija kognitivnega razvoja švicarskega Piageta, ki služi kot osnova za različne vzgojne pristope, usmerjene v obogatitev otroških izkušenj oziroma »odprto izobraževanje«.

Piagetove teorije niso prispevale le na tem področju, ampak tudi k razumevanju človeške inteligence, učenje in različne oblike misel.

Piagetova teorija

Od dveh do sedmih let se otrok uči prevzeti izmišljene vloge.

Piaget je predlagal svojo teorijo o naravi in ​​razvoju človeške inteligence sredi dvajsetega stoletja in revolucioniral njeno razumevanje. Po svojih postulatih razvoj kognitivni poteka skozi vrsto različnih in prepoznavnih stopenj, katerih začetek se pojavi v otroštvu in zahteva zaznavanje, prilagajanje in manipulacijo okolja, saj dojenček aktivno raziskuje svet.

Štiri stopnje kognitivnega razvoja, ki jih predlaga Piaget, so:

• Senzomotorična ali senzomotorična stopnja. Začetna faza procesa, ki se začne s porodom in doseže vrhunec s pojavom jezik enostavno zgiban (približno dve leti starosti). Gre za raziskovalno fazo, v kateri poskuša posameznik zbrati čim več iz interakcije z okoljem, bodisi preko igre, gibi ne vedno prostovoljno in egocentrično razmišljanje o vesolju, razdeljenem med »jaz« subjekta in »okolje«. Na tej stopnji se tudi naučimo, da predmeti sveta, tudi če niso jasno diferencirani, ostanejo, čeprav jih ne vidimo.
• Predoperativna faza. Ta druga stopnja poteka med drugim in sedmim letom starosti, zanjo pa je značilno učenje fiktivnih vlog, to je možnost, da se postaviš na mesto nekoga drugega, nastopa in uporablja predmete simbolne narave. Abstraktno razmišljanje ostaja težko, tako kot logično razmišljanje, namesto tega pa prevladuje magično razmišljanje.
• Faza konkretnih operacij. Med sedmim in dvanajstim letom je to faza, ko se logično razmišljanje začne pripeljati do veljavnih zaključkov, tudi če so lahko najbolj zapletene stopnje abstrakcije težke. Določena nagnjenost k egocentrizem pri posamezniku.
• Faza formalnih operacij. Zadnja od stopenj kognitivnega razvoja, med dvanajstim letom in odraslostjo, je obdobje, v katerem posameznik pridobi sposobnost obvladovanja abstraktnega mišljenja, sposoben je pridobiti veljavne zaključke iz povsem hipotetičnih situacij, ki jih ni živel, in tako doseže razmišljanje o razmišljanju. , torej doseči metafizično misel in sklepanje hipotetično deduktivno.

Opozoriti moramo, da čeprav so razložene linearno, se te stopnje ne pojavljajo ločeno ena od druge, niti kot popolnoma opredeljeni koraki, temveč da je prehod med enim in drugim razpršen in se spreminja glede na primer.