• Kaj je logično razmišljanje?
• Čemu je logično razmišljanje?
• Logično-matematično razmišljanje
• Primeri logičnega razmišljanja

Pojasnimo, kaj je logično razmišljanje in čemu služi ta oblika sklepanja. Tudi nekaj primerov logičnega razmišljanja.

Logično razmišljanje vzpostavlja odnose med resničnimi in abstraktnimi predmeti.

Kaj je logično razmišljanje?

Logično razmišljanje se razume kot te oblike sklepanje čisto relacijske, to pomeni, da vključujejo resnične ali abstraktne predmete in vrsto razmerij med njimi. Je neke vrste misel ki izhaja iz individualne izdelave same in zahteva abstraktno, hipotetično obdelavo.

Pri tej vrsti sklepanja je bistveno izločiti sklepi veljavno iz niza določenih premis, kot sta propozicijska logika ali simbolna logika, ki sta formalni modeli izražanja refleksije.

Ta vrsta sklepanja je poleg tega izjemno starodavna, saj so jo na široko gojili starogrški filozofi, ki so v dedukciji in formalni korelaciji videli najboljše metoda da bi dosegli resnica.

Danes vemo, da na ta način ni mogoče priti do določenih zaključkov, a kljub temu logika je elementarni del znanstvena misel sodobnih, zlasti glede pravil formalnega procesa raziskave.

Logično razmišljanje je mogoče kombinirati z drugimi, s čimer nastanejo med drugim logično-matematično, abstraktno-logično, prostorsko-logično.

Čemu je logično razmišljanje?

Deduktivna logika se uporablja v akademskih in šolskih okoljih.

Logična misel je natančna, utemeljena in razvidna, razlog, zakaj predstavlja ideal za argumentacijo, ta zadnja pa je ključna za vse oblike debate, dedukcije ali verifikacije misel.

Deduktivna logika je predvsem del sklepanja, ki se najpogosteje uporablja v akademskih in šolskih okoljih, ključna pa je tudi za matematika. Zato se pedagoško izvaja že v zgodnjih fazah kognitivni razvoj.

Logično-matematično razmišljanje

Tako se imenuje uporaba logičnega mišljenja na formalna pravila matematičnega jezika, ki je v osnovi sestavljen iz niza znakov, ki predstavljajo količine oz. spremenljivkein niz logičnih razmerij, ki obstajajo med njimi.

Je vrsta ključnega sklepanja v številčni ali matematični inteligenci, ki nam omogoča, da spretno obvladujemo operacije s številkami, pa tudi vzpostavljamo odnose, predstavljamo skozi modele in izvajamo kvantifikacije.

Primeri logičnega razmišljanja

Rubikova kocka je priljubljena igrača s konca 20. stoletja.

Nekaj ​​primerov logičnega razmišljanja je:

• Rubikova kocka. Priljubljena igrača iz poznega 20. stoletja, sestavljena iz šeststranske kocke, sestavljene iz devetih kvadratov barve, ki se lahko premika navpično ali vodoravno. Kocka je običajno neurejena, nato pa se poskuša ponovno sestaviti tako, da se hkrati sestavijo različne barvne ploskve. gibi natančno ploskev kocke.
• Uganke ali uganke. Sestavljanje ugank je močna vaja logičnega in abstraktnega razmišljanja, pri katerem je treba upoštevati oblike, barve in odnose.
• Uganke. Znane so orientalske zen uganke, v katerih učitelj ni preizkušal učenčeve deduktivne sposobnosti, temveč njegovo logiko, da sam razmišlja o odgovoru na nerešljivo uganko.
• The igre kategorij. Slogi otroških iger, v katerih morajo biti predmeti razvrščeni v kategorije, pri čemer se vzpostavi logična razmerja med vsakim in jim dodelijo kategorije glede na njihove posebne lastnosti.
• The matematika. Vsaka matematična vaja katere koli vrste udejanja formalno-logično razmišljanje.