Pojasnimo, kaj je anorganska spojina in njene lastnosti. Tudi vrste anorganskih spojin, ki obstajajo in primeri.
Kaj je anorganska spojina?
Za razliko od organskih spojin, značilnih za kemijo življenja, so anorganske spojine tiste, katerih sestava ne temelji predvsem na ogljiku in vodiku, temveč vključuje različne vrste elementov, skoraj vsi, ki jih poznajo Periodični sistem.
Te spojine nastanejo z reakcijami in fizikalnimi pojavi, prisotnimi v narave, kot je sončna energija, delovanje elektrike ali toplote ipd., ki omogočajo nastanek različnih snovi. Njihovo atomi Y molekule običajno se pridružijo ionske vezi oz kovalentna.
Kljub raznolikosti elementov, ki so na voljo, so anorganske spojine veliko manj bogate in raznolike kot organske. Poleg tega imajo način nomenklaturo različni in so običajno vključeni v različne procese.
Anorganske spojine lahko razvrstimo na: okside, perokside, hidride, soli, hidrokside in oksakisline.
Kakšne lastnosti imajo?
Anorganske snovi se lahko med seboj močno razlikujejo, zato njihove lastnosti niso vedno pogoste ali univerzalne. Na splošno pa je mogoče omeniti nekatere lastnosti:
- Dobri vozniki toplote in od elektrika.
- The ionska vez (elektrovalentna).
- Imajo točke fuzije Y Vreti.
- nekaj trdna, običajno predstavljajo trdoto in krhkost.
- Običajno so organizirane v obliki kristalov, kadar so trdne soli, zaradi pomanjkanja mobilnosti med njimi ioni.
Vrste anorganskih spojin
Anorganske spojine imajo veliko različnih struktur, vendar jih je mogoče razvrstiti glede na število elementov, ki sodelujejo pri tvorbi vsake spojine, kot sledi:
- Binarne spojine. So tiste, ki so sestavljene samo iz dveh kemičnih elementov. Kot naprimer:
- Oksidi So spojine, ki nastanejo z združitvijo kisika (O2) z nekaterimi kovinski element (bazični oksidi) oz nekovinski (kislinski oksidi) iz periodnega sistema. Na primer: klorov oksid (VII) ali dikloro heptaoksid (Cl2O7), železov (II) oksid ali železov oksid (FeO).
- Peroksidi Peroksidi nastanejo tako, da se peroksidna skupina (O22-) poveže s kovinskim elementom. V teh spojinah ima kisik oksidacijsko število -1. Na primer: zlati (III) peroksid (Au2 (O2) 3), litijev peroksid (Li2O2).
- Hidridi Lahko so kovinske in nekovinske. Kovinski hidridi nastanejo z združitvijo hidridnega aniona (H–) z negativnim električnim nabojem s katerim koli kovinskim kationom (pozitivnim nabojem). Nekovinski hidridi nastanejo z združitvijo nekovine (ki v tem primeru vedno reagira z najnižjim oksidacijskim stanjem) in vodika. Hidridi so na splošno plinasti in so poimenovani tako, da se pred imenom nekovine doda besedna zveza -vodika. Na primer: hidrid litij (LiH), berilijev hidrid (BeH2), vodikov fluorid (HF (g)), vodikov klorid (HCl (g)).
- Hidracidi ali binarne kisline. So binarne kisline, sestavljene iz vodika in nekovine, ki ni kisik. Na primer: klorovodikova kislina (HCl (aq)), fluorovodikova kislina (HF (aq)) ali vodikov selen (H2Se (aq)).
- Binarne soli. So spojine, ki jih tvorijo nizi električno nabitih atomov, bodisi kationov (+) bodisi anionov (-). Te soli so sestavljene samo iz dveh vrst atomi. Na primer: kalcijev klorid (CaCl2), železov (III) bromid ali železov bromid (FeBr3).
- Ternarne spojine. So spojine, v katerih so vključeni trije kemični elementi. Kot naprimer:
- Hidroksidi So spojine, ki nastanejo zaradi združitve kovinskega elementa s hidroksilno skupino (OH–). Običajno jih imenujemo "baze" ali "alkalije". Na primer: natrijev hidroksid (NaOH), germanijev (IV) hidroksid (Ge (OH) 4).
- Oks kisline. So kisle spojine, ki nastanejo pri reakciji med anhidridom (nekovinskim oksidom) in Voda. Njegova formula je vedno odvisna od vzorca HaAbOc, kjer je A prehodna kovina ali nekovina, a, b in c pa so indeksi, ki označujejo količino vsakega atoma. Na primer: žveplova kislina (H2SO4), ogljikova kislina (H2CO3)
- Ternarne soli. So spojine, ki jih tvorijo nizi električno nabitih atomov, bodisi kationov (+) bodisi anionov (-). Te soli so sestavljene iz samo treh vrst atomov. Na primer: litijev nitrat (LiNO3) in bakrov (II) sulfat (CuSO4).
Primeri anorganskih spojin
Amoniak je anorganska molekula, sestavljena iz vodika in dušika.
Nekatere pogosto uporabljene anorganske spojine so:
- Voda (H2O). Kljub temu, da je tako bogat na svetu in je nepogrešljiv za življenje, voda je anorganska snov. Ta snov je tekoča pri temperaturo normalna (25 ºC) in trdna, ko je ohlajena pod 0 ºC. Po drugi strani, ko je izpostavljena temperaturam nad 100 ºC, postane paro.
- Natrijev klorid (NaCl). To je navadna sol, ki jo uporabljamo za uživanje. Sestavljen je iz atoma natrija in atoma klora in ga najdemo v izobilju zemeljska skorja, še posebej raztopljen v morskih vodah.
- Amoniak (NH3). Je molekula anorganska spojina vodika in dušika. Ta snov se izloča skupaj z drugimi (kot je sečnina) kot odpadek pri presnovi različnih živa bitja. Običajno je v plinasti obliki in ima značilen neprijeten vonj.
- Ogljikov dioksid (CO2). Je plin, sestavljen iz ogljika in kisika. Pri nas ga je izjemno veliko vzdušje saj ga različni presnovni procesi izločajo kot stranski produkt, npr dihanje živali, fermentacija, itd To je hkrati osnovni vložek za izvedbo fotosinteza od rastline.
- Kalcijev oksid (CaO). Imenuje se tudi "živo apno", se pogosto uporablja v gradbeništvu. Pridobiva se z žganjem apnenčastih ali dolomitnih kamnin, bogatih z mineralnimi viri kalcija.