Pojasnimo, kaj je altruizem, izvor izraza in kakšni so altruistični ljudje. Tudi, kaj je biološki altruizem.
Kaj je altruizem?
Altruizem je naravnanost nekaterih oseb delati dobro drugim, tudi na račun svojega dobro počutje. Se pravi, da altruist imenujemo nekdo, ki mu je mar za nesebično dajanje drugim, ne da bi mu bilo mar, da se s tem žrtvuje. Običajno so junaki, mučenci in Samarijanci ljudje, od katerih pričakujemo obnašanje altruističen.
Ta izraz je izposojena iz francoskega jezika, v katerem je bila beseda skovana altruizem leta 1851 v delu francoskega filozofa in sociologa Augusta Comteja (1798-1857). Sestavljen je iz francoskih glasov autri ("Drugi", "sosed") in končnica -ismus ("doktrina"), tako da jo je mogoče razumeti kot " doktrina paziti na druge«. Gre torej za antonim od sebičnost.
Na filozofskem področju se razpravlja o tem, ali je altruizem naraven človeško bitje, ki je vrsta, katere uspeh evolucijski proces je ravno v sposobnosti delovanja skupine in paziti drug na drugega.
Nekatera psihološka stališča potrjujejo, da da, da se človek od 18. meseca starosti nagiba k vedenja te vrste. Po drugi strani pa druge miselne šole trdijo nasprotno: da je človek sebičen in da zato potrebuje proces izobraževanje da bi mu vzbudil vrednote velikodušnosti in nenavezanosti.
Te rabe besede altruizem ne smemo zamenjevati s tisto, ki jo uporabljamo na področju biologija, kot je opisano spodaj.
Altruistični ljudje
Altruistični ljudje so tisti, ki pokažejo veliko sočutje, velikodušnost in veliko pripravljenost pomagati drugemu, ne da bi v zameno prejeli kaj, in pri tem celo žrtvovali del svojega dobrega počutja. Tako so primeri altruizma:
- Prostovoljci, ki namenjajo svoj čas, trud in denar skrbi za tiste, ki jih je prizadela nesreča, kot so brezdomci ali preživeli naravne tragedije.
- Prostovoljni krvodajalci, ki v zameno ne prejmejo plačila ali zadoščenja kot pomoč pri polnjenju bolnišničnih rezerv.
- Medicinske sestre in zdravniki, ki skrbijo za ranjene v vojni in pri tem razkrivajo svoja življenja.
- Filantropi in meceni ter neprofitne družbene iniciative, ki del svojega premoženja namenjajo kolektivni blaginji.
Biološki altruizem
V biologiji je altruizem znan kot vedenje posameznikov (večinoma živali), ki izboljšajo biološko učinkovitost drugega, kljub zmanjšanju lastne.
To je vedenje, pri katerem a živo bitje drugemu ali drugim olajša preživetje, kljub temu, da se sam vloži tveganje ali obveznosti in pogosto tega, da s tem ne pridobimo ničesar. Vendar te biološke dinamike ne vidimo z moralnega vidika in žival običajno nima namena "delati dobro", daleč od tega.
Biološki altruizem je lahko treh vrst:
- Prisilni altruizem, ko posameznik v zameno za posredno pridobitev utrpi neposredno in trajno izgubo svojih bioloških sposobnosti. Na primer čebela, ki pogine ob piku vsiljivca, a v zameno brani panj in zagotavlja preživetje svojim genetskim sorodnikom.
- Fakultativni altruizem, ko posameznik utrpi neposredno in začasno izgubo svojih bioloških sposobnosti v zameno za posredno pridobitev z reproduktivnim potencialom. Nekatere ptice na primer pomagajo svojim staršem brezplačno skrbeti za gnezdo, ko pa poginejo, podedujejo svoje ozemlje.
- Vzajemni altruizem, ko posameznik utrpi neposredno in začasno izgubo svojih bioloških sposobnosti v zameno za posredno pridobitev, vendar s pričakovanjem, da bo isto korist prejel pozneje. Na primer, opice se med seboj odvajajo, vedno v pričakovanju, da jih bodo njihovi sorodniki pozneje odgnali, in tako druga drugi koristijo.