Pojasnimo, kaj pomeni biti sebičen in kako se sebična oseba obnaša. Tudi njegove moralne in filozofske doktrine.
Kaj je biti sebičen?
Ko se oseba imenuje sebična ali obtožena prakticiranja sebičnosti, običajno mislimo na to oseba vedno postavlja pred vas vaše osebno počutje ali zadovoljevanje vaših želja, dobrobit drugih ali kolektivne potrebe. Sebičen posameznik, kot je ta, je nekdo, ki misli samo nase, zaradi česar se lahko pred drugimi vede podlo.
Na splošno sebični ljudje menijo, da so veliko bolj pomembni, kot so v resnici, ali pa imajo sebe za središče vesolja in menijo, da bi se morali drugi zelo zavedati njih in njihovih potreb. Tako niso sposobni altruizma ali velikodušnosti, tudi če jih to nič ne stane.
Egoizem na Zahodu običajno držita napaka in a obnašanje graja, ki ne prispeva k skupni blaginji in je pogosto povezana z najzgodnejšimi fazami psihološkega usposabljanja, torej z otroštvom, saj se v mnogih primerih sebični ljudje lahko obnašajo kot otrok, ki še ni odkril, ali bi bilo vaše članstvo v skupnosti veliko obsežnejši in bolj zapleten svet.
Vendar pa so številne druge moralne in filozofske doktrine, če ne psihološke, vzele sebičnost kot osrednji pojem. Tak je primer:
- Psihološka sebičnost. Psihološki tok, ki potrjuje, da je človeška narava resnično sebična in nesposobna velikodušnosti ali altruizma, saj je za takšnimi dejanji treba nekaj kompenzirati in se počutiti dobro.
- Moralna ali etična sebičnost.Etično-filozofski nauk, ki podpira maksimo, da mora biti delo posameznika usmerjeno predvsem v lastno korist, pomagati drugim le po želji in kadar gre za nekaj kratkoročno ali dolgoročno koristnega za posameznika. Na ta način jaz konstruira sebe in svoje realnost se osredotoča na svoj obstoj.
- Racionalna sebičnost. Gre za filozofsko tezo, ki pravi, da je prizadevanje za lastno korist vedno racionalno, s čimer se sebičnost spremeni v normativni mandat. Toda če se psihološka sebičnost ukvarja z individualno motivacijo in se ukvarja z moralno sebičnostjo moralo, racionalno se drži logika in sposobnost človeškega sklepanja kot sever. Ta diplomska naloga temelji na ekonomskih in družbenih teorijah, kot je npr liberalizem in gospodarstvo klasična.
- Sebični anarhizem. Ta tok anarhistične (in zato filozofske in politične) misli, ki ga je ustanovil Max Stirner, postheglovski filozof, se je pojavil v 19. stoletju kot osnova za kasnejši individualistični anarhizem. Po tej tezi je edina omejitev posameznikov njihova moč, njihova zmožnost, da dejansko dobijo, kar želijo. S tega vidika so vse oblike vera ali je ideologija prazna in neveljavna.