potrjevalni in odrični prislovi

Jezik

2022

Pojasnimo, kaj so pritrdilni in odklonilni prislovi, njihovo funkcijo in primere. Tudi druge vrste prislovov in njihove značilnosti.

Potrdilni in negativni prislovi izražajo stopnje sprejemanja in zavračanja.

Kaj so pritrdilni in negativni prislovi?

Poznan je kot pritrdilni ali pritrdilni prislovi in ​​negativni ali zanikalni prislovi za dve kategoriji prislov španskega jezika, to je od besede katerega vloga v molitev je spremeniti ali kvalificirati občutek za glagoli, pridevniki ali drugi prislovi, včasih pa tudi celi stavki. Njegovo ime izvira iz latinske besede prislov, sestavljen iz besed oglas- ("Proti") in verbum ("glagol").

Prislovi imajo bolj ali manj fiksno obliko (to je zelo malo spremenljivo) in so obdarjeni z lastnim leksikalnim pomenom, ki je na splošno povezan z določeno okoliščino, kako se stvari dogajajo ali kako jih govorec dojema.

Sklicujemo se na kraj, obliko ali čas, v katerem se zgodijo dejanja, izražena v stavku, ali razmerje, ki ga ima izdajatelj pred povedanim, kot je v primeru pritrdilnih in negativnih prislovov, ki služijo, kot že ime pove, da v stavek vnese določeno stopnjo odobritve ali soglasja s strani izdajatelja.

Z drugimi besedami, ti dve kategoriji prislovov omogočata govorcu ali govorcu, da potrdi oziroma zanika situacije ali referente, izražene v stavku, in to do določene mere: popolnoma, delno itd.

Poleg tega skupaj z vzkličnimi, vprašalnimi in dvomljivimi prislovi sestavljajo kategorijo tako imenovanih epistemičnih prislovov: tistih, ki izražajo realnost subjektivno ali misel izdajatelja, namesto zunanje, objektivne in konkretne realnosti.

Primeri pritrdilnih in negativnih prislovov

Primeri pritrdilnih prislovov so naslednji: da, vedno, seveda, tudi, res, zagotovo, res, točno, očitno, tudi, očitno, jasno, naravno, gotovo, popolnoma itd. Poleg tega med drugim tudi prislovne besedne zveze, kot so: seveda, seveda, res.

Primeri negativnih prislovov so naslednji: ne, nikoli, nikoli, težko, bodisi itd. Poleg tega med drugim tudi prislovne besedne zveze, kot so: nikakor, nikakor, v nobenem primeru.

Stavki s pritrdilnimi in odričnimi prislovi

Spodaj je nekaj stavkov s pritrdilnimi prislovi:

  • Med vožnjo vedno pripnite varnostni pas.
  • Živali potrebujejo tudi spoštovanje in pozornost.
  • Dejansko je državni proračun izčrpan.
  • Ali naj kupimo ta izdelek?
  • Kaj če bi šel jesti? Očitno!
  • Ta človek je očitno policist.

Spodaj je nekaj stavkov z negativnimi prislovi:

  • Mislim, da ne bi smel priti na zabavo.
  • Nikoli ti ne bom oprostil!
  • Kdo je bil morilec, skoraj ne bomo vedeli.
  • Tudi denarja nisem prinesel.
  • Nikoli mi niso razložili, kako deliti ulomke.
  • Kaj če bi šel plesat? Ni šans!

Druge vrste prislova

Tako kot obstajajo pritrdilni in negativni prislovi, obstajajo tudi druge prislovne kategorije, na primer:

  • Prislovi kraja. V vsebino stavka vedno uvedejo lokacijo ali prostorsko razmerje, ki nakazuje, kje se zgodi dogodek ali kje se nekaj nanaša. Na primer: tam, tukaj, tam, zunaj, gor, dol, znotraj, med itd.
  • Načinski prislovi. Vedno izražajo način ali način, na katerega potekajo dejanja molitve. Kot so: hitro, dobro, slabo, bolje, hitro, redno itd.
  • Časovni prislovi. V stavku vedno uvajajo časovno ali kronološko razmerje, torej nakazujejo, kdaj se dejanje zgodi. Kot so: prej, po, kasneje, medtem ko, prej itd.
  • Prislovi dvoma. Vedno vnašajo v stavek določen občutek možnosti, negotovosti oz verjetnost, torej izražajo, da izdajatelj dvomi glede povedanega. Kot na primer: morda, morda, morda, verjetno itd.
  • Prislovi reda. Vedno izražajo razmerje kontinuitete ali zaporedja v povedanem, torej nakazujejo, kaj gre najprej in kaj sledi, bodisi v logičnem vrstnem redu bodisi po pomembnosti. Kot so: prvi, drugi, nato, potem itd.
  • Prislovi stopnje ali količine. Vedno izražajo stopnjo nečesa, torej njegovo razmerjeali število obstoječih predmetov ali sklicevanj. Na primer: veliko, malo, več, manj itd.
  • Vprašalni in vzklični prislovi. Vedno povzročajo vprašanja ali vzklike in jih je treba vedno poudariti. Na primer: kje, kdaj, kako, kaj, kdo itd.
!-- GDPR -->