Pojasnimo, kaj so vrstni prislovi, njihovo funkcijo, primere in njihovo uporabo v stavkih. Tudi druge vrste prislovov.
Kaj je prislov reda?
Prislovi reda so ena od kategorij prislov ki razmišlja o španskem jeziku, torej o vrsti besed, ki spreminjajo druge besede specifično: glagoli, pridevniki ali drugih prislovov ali celo tudi to molitve cel. Njegovo ime izvira iz latinske besede prislov, sestavljen iz besed oglas- ("Proti") in verbum ("glagol").
Prislovi so besede, katerih oblika se običajno ne spreminja in imajo svoj leksikalni pomen, ki se vedno nanašajo na določeno okoliščino, kako se dogajajo dejanja, izražena v stavku. To lahko pomeni, da označujejo kraj, način ali čas, v katerem se stvari zgodijo, ali, kot v obravnavanem primeru, da označujejo vrstni red, v katerem se stvari dogajajo. Za slednje poskrbijo prislovi reda.
Kot pove že njihovo ime, nam ti prislovi omogočajo, da v stavku izrazimo, kaj se je zgodilo najprej in kaj se je zgodilo potem, ali pa nakažemo subjektivni pomen, ki ga dajemo vsebini stavka, ali celo nakažemo prejemniku, na katere stvari naj bo pozoren. na prvi in kateri.
V tem smislu so prislovi reda epistemični prislovi, ki se nanašajo na miselno realnost, ne pa na otipljivo, tako kot pritrdilni in zanikalni, vzklični in vprašalni prislovi.
Primeri vrstnih prislovov
Primeri vrstnih prislovov so naslednji: najprej, drugič, nato, kasneje, najprej, v zadnjem času, končno; pa tudi naslednje prislovne govore: prvi, zadnji, najprej, najprej in tako naprej.
Stavki z rednimi prislovi
Kot primer uporabe so naslednji stavki, ki vsebujejo vrstne prislove:
- Najprej si umiješ roke, nato pa se usedeš za mizo.
- Tatovi so se na koncu predali policiji.
- Miguel je zasedel tretje mesto v progi z ovirami.
- Zadnje čase ste zelo občutljivi.
- Najprej od vas zahtevamo spoštovanje, gospa.
- In na koncu vam želimo vsem zaželeti vesel božič.
Druge vrste prislova
Poleg vrstnih prislovov obstajajo še druge kategorije prislovov, kot so:
- Prislovi kraja. So tiste, ki izražajo prostorski odnos glede na povedano, torej kažejo, kje se kaj zgodi ali kaj najde. Na primer: tam, tukaj, tam, zunaj, gor, dol, znotraj, med itd.
- Načinski prislovi. So tiste, ki izražajo poseben način dela ali v katerem se stvari dogajajo. Na primer: hitro, dobro, slabo, bolje, hitro, redno itd.
- Časovni prislovi. So tiste, ki izražajo kronološko ali časovno razmerje, torej pravijo, kdaj se dejanje izvede. Na primer: prej, po, pozneje, medtem ko, prej itd.
- Količinski prislovi. So tisti, ki opisujejo razmerje ali stopnja, do katere je neko dejanje izvedeno. Na primer: malo, veliko, veliko, več, manj itd.
- Prislovi dvoma. So tiste, ki izražajo razmerje možnosti ali negotovosti glede dejstev, torej dvoma ali negotovosti. Na primer: morda, morda, verjetno, morda itd.
- Potrjevalni in odrični prislovi. Kot že ime pove, potrjujejo ali zanikajo dejstva ali situacije, s čimer izražajo stopnjo strinjanja izdajatelja glede tega, kar piše v stavku. Na primer: da, ne, zagotovo, točno, nikoli, nikoli itd.
- Vprašalni in vzklični prislovi. So tisti, ki uvajajo stavke vprašljivi oz vzklikajoče, zlahka prepoznavni, ker so vedno poudarjeni. Na primer: kje, kdaj, kako, kaj, kdo itd.