Pojasnimo, kaj je prislov kraja, njegovo funkcijo, primere in uporabo v stavkih. Tudi druge vrste prislovov.
Kaj je prislov kraja?
Prislovi kraja so ena izmed mnogih vrst prislovi ki obstajajo v španskem jeziku, to je of besede ki služijo modificirajoči funkciji glagoli, pridevniki ali drugih prislovov ali celo iz molitve cel. Njegovo ime izvira iz latinščine prislov, sestavljen iz glasov oglas- ("Proti") in verbum ("glagol").
Prislovi pa so nespremenljivi deli idiom ki imajo svoj pomen (leksikon), povezan z določeno okoliščino, ki jo vnašajo v povedano: na primer določen čas ali način dela ali v konkretnem primeru določen kraj. V zadnjem primeru govorimo o krajevnih prislovih.
Tako so prislovi kraja tisti, ki označujejo določen kraj, kjer se zgodi dejanje ali kjer se najde predmet. V drugih primerih označuje neko vrsto prostorskega odnosa, ki ga želite navesti.
Skupaj s prislovi časa, načina in količine (ali stopnje) izražajo konkretno razmerje, ki je povezano z resničnim referentom jezik, medtem ko so druge vrste prislovov, kot so red, dvom ali zanikanje, povezane s psihološko realnostjo oz. subjektivno govornika.
Primeri krajevnih prislovov
Primeri prislovov za kraj so naslednji: tukaj, tam, tukaj, tam, tam, gor, dol, blizu, daleč, spredaj, zadaj, čez, pod, spredaj, za, okoli, onkraj, kjer, zunaj, skupaj , spredaj, zgoraj, v, med, v in tako naprej.
Stavki s krajevnimi prislovi
Tukaj kot primer rabe predstavljamo več stavkov s poudarjenimi prislovi kraja:
- Prosimo, pustite svoje stvari tam, tukaj nimamo dovolj prostora.
- Ste videli vse na mizi?
- Tvoji prijatelji te čakajo notri. Zunaj ni več nikogar.
- Prihajam. Ostani tam, kjer si.
- Zdaj bomo živeli bližje letališču.
- Odprl je nov lokal tik pred vašo hišo.
- Pes spi pod kavčem, mačka pa hodi okoli njega.
Druge vrste prislovov
Poleg krajevnih prislovov obstajajo še druge prislovne kategorije, kot so:
- Časovni prislovi. Kot pove njihovo ime, v molitvi izražajo časovni ali zgodovinski odnos. Na primer: prej, pozneje, zdaj, po, trenutno, prej itd.
- Načinski prislovi. So tiste, ki opisujejo določen način, na katerega se stvari dogajajo ali na katere se izvajajo določena dejanja. Na primer: hitro, dobro, slabo, bolje, hitro, redno itd.
- Količinski prislovi. Podobno izražajo a razmerje v kateri se stvari zgodijo, to je stopnja, v kateri se nekaj zgodi. Na primer: malo, veliko, veliko, več, manj itd.
- Prislovi reda. S svoje strani izražajo kronološko ali kontinuitetno razmerje, torej razmerje reda. Na primer: najprej, nato, potem itd.
- Prislovi dvoma. V tem primeru prislovi izražajo določeno stopnjo negotovosti govorca glede tega, kar je bilo povedano ali kaj bi se lahko zgodilo. Na primer: zagotovo, morda, morda, verjetno itd.
- Potrjevalni in odrični prislovi. Kot pove že njihovo ime, omogočajo govorcu, da potrdi ali zanika situacije ali izrazi določeno stopnjo strinjanja z povedanim. Na primer: da, ne, zagotovo, točno, nikoli, nikoli itd.
- Vprašalni in vzklični prislovi. Tisti, ki omogočajo uvedbo stavkov vprašljivi oz vzklikajoče, zato so nagnjeni k poudarjanju. Na primer: kje, kdaj, kako, kaj, kdo itd.