Pojasnimo, kaj je prilagajanje živih bitij in kakšne vrste prilagajanja obstajajo. Nekaj primerov prilagoditev.
Kakšna je prilagoditev živih bitij?
V biologija, mislimo s prilagoditvijo živa bitja oz biološka prilagoditev na proces pri katerem slednji razvijajo sposobnost preživetja v drugačnem okolju, spreminjajo svoje strategije in celo njegove fizične lastnosti, da bi ohranili življenje.
Življenje se tako prilagaja spremembam tako v abiotski dejavniki (temperaturo, sončna svetloba, pHitd.) kot v Biotika (nove vrste, izumrtje itd.) svojega okolja, s fizičnimi ali vedenjskimi spremembami, ki se prenašajo na naslednje generacije, s čimer zagotavljajo kontinuiteto vrste.
Prilagajanje igra bistveno vlogo pri evoluciji vrst, saj naravna selekcija zagotavlja potomce tistim, ki se bolje prilagajajo okolju in njegovim morebitnim spremembam, namesto tega pa ugasne tiste, ki jim to ne uspe. Gre za zelo počasen proces, ki lahko traja več generacij in je nepovraten.
Prilagoditev ne smemo zamenjevati z aklimatizacija oz aklimatizacija, izraz, ki bolj poimenuje kratkoročne kompenzacijske spremembe, s katerimi se vrsta odziva na spremembe okoli sebe in so posledica določene meje fenotipske plastičnosti (določene prilagodljivost delovanja njihovih teles).
Tako se lahko z biološko prilagoditvijo nanašamo tako na proces postopnega spreminjanja in prilagajanja vrste kot na spremembe v telesu oz. obnašanje istih, ki povečajo meje preživetja, pri čemer bolj izkoristijo že prisotno značilnost.
Vrste prilagoditev
Obstajajo tri vrste biološke prilagoditve na okolje, v katerem živimo:
- Morfološki ali strukturni. Pojavi se, ko je telo same vrste raznoliko (anatomska variacija), tako pri izgubi ali pridobitvi okončin, njihovi specializaciji ali razvoju mimike in kriptičnih obarvanosti.
- Fiziološki ali funkcionalni. So tiste, ki so povezane s spremembami v notranjem delovanju organizmov, kot je razvoj novih organov, nov encimi ali hormoni za zadovoljevanje specifičnih potreb v telesu, ki izhajajo iz spremembe v okolju.
- Etološke ali vedenjske. Kot že ime pove, se nanaša na vedenjske spremembe, ki jih vrste sprejmejo in prenašajo na svoje potomce, da zagotovijo reproduktivni uspeh in preživetje. Morda so bolj učinkoviti mehanizmi dvorjenja, načini hranjenje ki vključujejo manj tveganja, itd
Trenutno poteka znanstvena razprava o četrti metodi, ki bi vključevala molekularno prilagoditev. Ni jasnega merila za določitev vpliva naravne selekcije na molekularni razvoj življenjskih oblik, tako preprostega, kot je virus, na primer.
Primeri prilagajanja živih bitij
Nekaj preprostih primerov vsake vrste biološke prilagoditve je:
- Trnje kaktusa. V tako sovražnem kot sušnem okolju se je vegetacija prilagodila, da se intenzivneje zaščiti pred morebitnimi rastlinojede živali in tudi od UV sevanja in presežka toplote. Bodice so listi, prilagojeni novi obliki, ostri in koničasti, ki ščitijo tkiva živali in mimogrede zagotavljajo površino za kondenzacijo Voda, ki jih v tistih krajih ni prav veliko.
- Žleza soli morskih legvanov. Ker gre za plazilci Če se vračamo v morje skozi generacije, njihova telesa sprva niso bila prilagojena količini soli, ki so jo absorbirali iz morske vode, ki se je kopičila v njihovi krvi in je bila potencialno škodljiva. Tako so njihova telesa z leti razvila žlezo, v kateri so kopičili sol in jo izločali.
- Dvorjenje rajskih ptic. Te ptice iz rodu Paradisaeidade skozi generacije so razvili mehanizem dvorjenja, v katerem so širili svoje pisano perje in ga spremljali z dovršenimi plesi. To dvorjenje omogoča samicam iste vrste, da prepoznajo samce, ki so na voljo za parjenje, in tako preprečijo hibridizacijo s podobnimi vrstami ptic. Ta vedenjska prilagoditev zmanjša število hibridov in poveča preživetje vrste.