Pojasnimo, kdo so bili najpomembnejši sofisti v filozofiji in njihov odnos do Sokrata. Tudi, kaj je danes sofist.
Kdo so bili sofisti?
Izraz sofist izhaja iz Antična grčija, zlasti demokratičnih Aten iz V. stoletja. C., v katerem so cvetele prve šole naravoslovnih filozofov, znanih kot sofisti ali kot predsokratski filozofi (torej pred Sokratom, prvim velikim pesnikom grške antike).
Izvor izraza sofist sega v grške besede sophia, "Modrost" in sophós, "Wise", sodeč po besedila preživeli starodavni Iliada), v katerem ga je običajno videti povezano s pojmi, kot so "iznajdljivost", "talent" ali različne oblike praktične inteligence v splošnem pomenu. To je bil na primer izraz, s katerim so poimenovali sedem modrecev Grčije iz 7. in 6. stoletja pred našim štetjem. C.
Vendar se bo v delih Platona (ok. 427 - 347 pr. n. št.) in njegovega učenca Aristotela (384 - 322 pr. n. št.) pomen izraza sofist začel spreminjati. V platonskih dialogih je na primer to ime uporabljeno v pomenu »poklicni učitelj«, saj so sofisti romali po Grčiji in prenašali najrazličnejše znanje in znanje.
Ker pa so pesniki in filozofi zaračunavali svoje storitve, so jih obtožili, da z razpravo sledijo ne resnica, ampak le argumentirana zmaga, tudi skozi metode zavajajoče ali nepošteno razmišljanje. Trditev njihovih sodobnikov, kot je Pindar (ok. 518 - 438 pr.n.št.) ali Platonov lastni učitelj: Sokrat (470 - 399 pr.n.št.).
Torej, od V stoletja pr. C., se je izraz sofist začel uporabljati v pomenu lažnega, šarlatana ali filozofa, ki je pripravljen popustiti javnemu mnenju, namesto da bi se zavezal resnici. Ta zadnji pomen se je ohranil do časov rimskega cesarstva, ne samo za filozofe, ampak tudi za pisatelje, pesnike, govorce in učitelje retoriko podobno, od katerih so bili mnogi del drugega sofističnega gibanja.
Trenutna uporaba izraza "sofist"
Splošni pomen izraza sofist ustreza pojmu šarlatan ali konceptualni žongler. Vendar pa mnogi avtorji filozofije stoletja, kot sta Michel Onfray ali Giorgio Colli, so potrdili pomen sofistov v luči njihovih prispevkov k tradiciji zahodne misli.
Veliki sofisti
Nekateri glavni sofisti grške tradicije so bili:
- Protagora iz Abdere (ok. 485 - ok. 411 pr.n.št.). Eden glavnih sofistov 5. stoletja pr. C., je bil mislec, popotnik in mojster retorike, ki je potoval po Grčiji in zaračunaval visoke pristojbine za učenje pravilne uporabe besed (ortoepija). Poznal ga je Sokrat in Periklejev prijatelj, poleg Gorgija pa je bil edini sofist, ki sta ga spoštovala Platon in Aristotel.
- Gorgias Leontinos (483 - 375 pr.n.št.). Empedoklejev učenec in poznavalec misli Zenona iz Eleje in Parmenida, Gorgias je bil še en izmed velikih grških sofistov, ki so ga kot filozofa spoštovali celo njegovi nasprotniki. Nekateri mu pripisujejo vlogo očeta oratorija in ustanovitelja epidemije, preminil pa je več kot sto let.
- Pogubni sin Ceosa (465 - 395 pr.n.št.). Sofist zgodnje generacije in Sokratov sodobnik, čigar učenja osredotočili so se na slovnica in retoriko. Nobeno od njegovih del ni preživelo tega časa, so pa številne reference v delih drugih avtorjev, nekatera celo s citiranimi fragmenti. Očitno so bili med njegovimi interesi astronomijo, jezik, etike in vera.
- Hipija iz Elide (ok. 460 - ok. 400 pr.n.št.). Eden od sofistov prvih generacij in ugleden geometrist, odkritelj kvadrata, s katerim je dal odgovor na osrednje probleme grške geometrije. Pripisujejo mu tudi odličen spomin in izum številnih mnemoničnih pravil.
- Trasimah iz Kalcedona (459 - 400 pr.n.št.). Malo je znanega o življenju tega sofista, ki se pojavlja v platonskih dialogih in v republika Platona, zlasti v njegovih razmišljanjih o vlogi Pravičnost. Od ostalega je o njegovem življenju znano po sklicevanju na izgubljeno delo komika Aristofana in v delu Klementa Aleksandrijskega.
Sokrat in sofisti
Znan je antagonizem, ki je obstajal med filozofi sofisti in slavnim Sokratom, prvim velikim mislecem grške tradicije (in med mnogimi učiteljem Platona). Ta razlika se je pokazala v različnih pogledih in bila je steber diskreditacije, ki so jo kasneje imeli sofisti. Med temi razlikami lahko izpostavimo:
- Sofisti so zaračunavali poučevanje svojega znanja in dostop do »resnice«, medtem ko je Sokrat verjel, da resnice ni mogoče poučevati, in se pogovarjal s katerim koli Atenci, ki je bil voljan.
- Sofisti so imeli enciklopedično znanje in uporabljali debato kot metodo poučevanja, medtem ko je Sokrat verjel v dialog (predvsem pri hoji, zato je dobil vzdevek peripatetično), ter vprašanja in odgovori, usmerjeni kot učna metoda.
- Za sofiste je bila primarna naloga prepričevanje drugega, skozi argumenti logike ali triki, zasnovani tako, da navdušijo vaše občinstvo; medtem ko se je Sokrat trdno zavzemal za doseganje resnice, ki je bila nepriljubljena.
- Na splošno so bili sofisti kritični do tradicijo grški verski; medtem ko je bil Sokrat predan zakon in čutil je močno povezavo z Atenami in njihovimi tradicijami.