• Kakšen je občutek za dotik?
• Kako deluje občutek za dotik?
• Anatomija dotika
• Živčni receptorji
• Skrb za občutek za dotik

Pojasnimo, kaj je čut za dotik, kako deluje in anatomijo, ki ga omogoča. Tudi vaši živčni receptorji.

Dotik vas opozori na morebitne nevarnosti, a prinaša tudi prijetne občutke.

Kakšen je občutek za dotik?

Poznan je kot dotik ali čut za dotik za enega od petih čutov, preko katerih se človeško bitje (in številne druge živali) lahko zaznavajo okoliško realnost, zlasti v smislu Pritisk, temperaturo, trdoto in teksturo.

Od vseh čutil je morda eno najbolj zapletenih za preučevanje, saj nima posebnega organa, ki bi obravnaval informacije, zbrane iz okolja, ampak so živčni terminali, ki so odgovorni zanj, razporejeni po naši koži, ki sega po celotni koži. Telo, in tudi v našem telesu.

Dotik je pasiven in stalen čut, katerega vpliv je težko ločiti od ostalih čutil in skoraj nemogoče odstraniti v danem trenutku. Svoje okolje nenehno zaznavamo z dotikom, tudi če tega ne opazimo, in na ta način smo nenehno pozorni na vsako fizično, kemično ali toplotno agresijo, ki bi jo lahko utrpeli: alarmni sistem, ki opozori, kdaj smo v nevarnosti.

Toda hkrati je lahko dotik vir stimulacije prijetno, in zato igra pomembno vlogo pri socializacija. Tako v poljubu kot v objemu, kot pri stisku roke ali v spolnih odnosih, je dotik posrednik med našim telesom in telesom drugega. oseba s katerim smo razvili socialno in čustveno vez, ki je pomemben del impozantne naprave družba in kulturo.

Skratka, dotik je ključni čut za biološki obstoj, ki nam razkriva našo lastno tridimenzionalnost, se pravi, da se nenehno zavedamo prostora, ki ga zasedamo, in predmetov, s katerimi komuniciramo.

Kako deluje občutek za dotik?

Dotik je produkt kompleksne mreže živčnih končičev, ki potekajo skozi našo kožo in naše telo ter zbirajo senzorične informacije o našem zunanjem okolju, pa tudi znotraj našega telesa.

Zahvaljujoč temu lahko občutimo vpliv zunanjih sil na svoje telo, pa tudi notranje občutke bolečine, gibanja ali nelagodja, skozi katere telo zaznava samo sebe.

Ta mreža živcev je prisotna med povrhnjico in dermisom in je sestavljena iz ogromne vojske različnih receptorjev, od katerih je vsak specializiran za določeno vrsto dražljajev in zaznav. Tako taktilna občutljivost obsega tri različne vrste zaznav, ki dosežejo možgane po različnih živčnih poteh:

• Protopatska občutljivost. Je najbolj primitivna in razpršena oblika dotika, ki med svojimi dražljaji naredi malo ali nič razlike, a je hkrati najhitreje zaznana. Običajno se ukvarja z grobimi ali ne zelo občutljivimi dražljaji, kot je npr toplote ali izjemen mraz, bolečina in grob dotik, ki jih subjekt ne more natančno locirati v svojem telesu, a se nanje takoj odzove.
• Epikritična občutljivost. Je veliko bolj izpopolnjena oblika dotika, lokalizirana, natančna in z visoko stopnjo razlikovanja med dražljaji, kot je sposobnost prepoznavanja oblik in velikosti. Običajno, da se manifestira, mora do neke mere zavirati protopatsko občutljivost.
• Termo-analgetična občutljivost. Gre za taktilni občutek, povezan s temperaturo (toplotna občutljivost) in bolečino (algetično občutljivost).

V vseh treh primerih živčne dražljaje zberejo njihovi živčni končiči in jih po različnih poteh (živčnih kanalih) prenesejo v možgane, kjer se obdelajo in ustvari reakcija. Pri tem ima hrbtenjača ključno vlogo pri centralizaciji različnih senzoričnih dražljajev.

Anatomija dotika

Vsaka plast kože ima določeno vlogo pri taktilnem zaznavanju.

Koža je sestavljena iz več plasti tkiva različne narave, ki igrajo različne vloge pri taktilnem zaznavanju. Te plasti so:

• Epidemija. Je najbolj zunanja plast kože, ki jo običajno zaznamo s prostim očesom in deluje kot zaščitna, nepremočljiva ovojnica za ostale plasti človeškega telesa. Tam se nabira melanin, pigment, ki nas ščiti pred UV-sevanjem in daje koži barvo, prav tako pa se nahajajo prvi receptorji za dotik.
• Usnjica. Je najgloblji sloj kože, ki leži pod povrhnjico in vsebuje obilo krvnih žil, žlez lojnic in znojnic ter večino receptorjev za dotik in njihovih živčnih končičev. Poleg tega je plast, ki je odgovorna za zamenjavo odmrlih celic povrhnjice.
• Podkožno tkivo. Še globlje v našem telesu so tkiva, ki segajo pod kožo, sestavljena iz maščob (ki delujejo kot izolatorji in kot blazine za zaščito notranjih tkiv) in tudi vezivnih tkiv, ki držijo vsa druga tkiva in organe skupaj. Na tej ravni so najgloblji receptorji za dotik, od katerih so mnogi odgovorni za notranje zaznavanje telesa.

Živčni receptorji

Živčni receptorji so razvrščeni glede na tipne informacije, na katere so občutljivi.

Živčni receptorji v koži so lahko treh vrst, odvisno od otipnih informacij, na katere so občutljivi in ​​ki jih prenašajo na Osrednji živčni sistem. Tako lahko govorimo o:

Termoreceptorji, odgovorni za zaznavanje nihanj zunanje temperature, pa tudi stika s hladnimi ali toplimi površinami.

Nociceptorji, ki so odgovorni za povzročanje bolečine, torej za zajemanje neprijetnih ali potencialno škodljivih dražljajev in prenašanje alarma v živčni sistem.

Mehanoreceptorji, odgovorni za zaznavanje gibanja, pritiska in drugih oblik in sil v stiku s kožo. Po drugi strani so lahko petih različnih vrst:

• Pacinijeva telesca, ki so odgovorna za zaznavanje hitrih tresljajev in globokega mehanskega pritiska, so dolga nekaj milimetrov in se aktivirajo šele na začetku in koncu mehanske stimulacije. Še posebej jih je veliko v rokah, nogah in spolnih organih, pa tudi v vezivnem tkivu in številnih membranah.
• Ruffinijeva telesca, ki so odgovorna za zaznavanje in prepoznavanje občutkov toplote in neprekinjene ali globoke deformacije kože, ki so še posebej občutljiva na variacije omenjenih dražljajev. So majhne in obilne, najdemo jih v globoki usnjici in vezivnem tkivu, razen na površini kože na hrbtnem delu rok.
• Krausejeva telesca, manjša in enostavnejša od Pacinijevih telesc, se nahajajo v globokem dermisu kože, pa tudi v submukoznem tkivu nosu, oči, ust, genitalij in drugih podobnih predelov. Prej je veljalo, da jih skrbi zaznavanje mraza, danes pa ni natančno znano, kakšne vrste dražljajev zaznavajo.
• Meissnerjeva telesca, ki so odgovorna za zaznavanje mehkega dotika, torej vibracij pod 50 Hz, so receptorji z zelo hitro aktivnostjo in ogromno občutljivostjo, ki se nahajajo v površinskem predelu dermisa. Ko se aktivirajo, ob nenehni stimulaciji pokažejo mejo tolerance ali zmanjšanje aktivnosti, zaradi česar čez nekaj časa na primer ne zaznavamo oblačil, ki jih nosimo.
• Merklovi diski, imenovani tudi otipne kupole, so niz mehanoreceptorjev, ki jih najdemo med sluznico in kožo, namenjenih zaznavanju pritiska in tekstur. So eni izmed najbolj akutnih in občutljivih receptorjev v koži, ki lahko pridobijo zelo podrobne informacije o svojih dražljajih.

Skrb za občutek za dotik

Da bi poskrbeli za čut za dotik, je treba natančno poskrbeti za zdravje kože in sluznice telesa. To se naredi na podlagi premislekov, kot so naslednji:

• S kopanjem in sušenjem vzdržujte redno higieno kože in občutljivih tkiv, vendar se izogibajte uporabi invazivnih, dražilnih ali pretiranih kemikalij.
• Kožo zaščitite pred dehidracijo z nanosom vlažilnih krem ​​ali z veliko vode, pred ultravijoličnim sevanjem pa jo zaščitite s kremo za sončenje ali preprosto z nadzorom izpostavljenosti soncu.
• Ne izpostavljajte kože kemikalijam, dražilnim snovem, gorivom ali drugim reakcijam, ki lahko uničijo ali oslabijo povrhnjico.
• Jejte hrano, bogato z vitamini A in D.