Pojasnimo, kaj je prozelitizem, izvor izraza in njegove različne pomene. Tudi verski in politični prozelitizem.
Kaj je prozelitizacija?
Prozelitizem je dejanje, s katerim poskušamo druge prepričati, da se spreobrnejo v vero ali sprejmejo stališče, s pridiganjem, oratorij in drugačen strategije argumentirano in diskurzivno.
Ta izraz izhaja iz besede prozelit, sinonim spretnega, privrženca ali spreobrnjenega. Judje so ga uporabljali v svetopisemski antiki za tiste tujce, ki so jih posvojili vera.
Izhaja iz grščine obeti, »Nedavno prispel (v tujino)«, vendar je v španščino prišel prek cerkvene latinščine (prozelit), zaposlen v srednjeveški kot sinonim za »nedavno spreobrnjene«, torej tiste, ki so nedavno sprejeli krščansko vero. Prozelitizacija je bila torej prizadevanje, da bi pridobili nove prozelite za svojo vero ali svoje stališče.
Tako, čeprav izraz prozelitizem ni izključujoč samo krščanstvo, je zelo prisoten v njegovi zgodovini, saj ta vera meni, da je evangelizacija zapoved, tj. doktrina od krščanskih evangelijev do vsakogar, ki izpoveduje drugo vero ali je nima.
Vendar pa se pogosto razlikuje med evangelizacijo in prozelitizmom, saj ima slednje negativne konotacije, torej se pogosto obravnava kot spreobrnjenje z zmotnimi, neiskrenimi, prevarantskimi ali manipulativnimi strategijami.
Prozelitizem v vsakdanjem jeziku velja za obliko propagande ali nepoštene ideologizacije, ki se bolj zavzema za kakršno koli povečanje vrst privržencev same stvari, kot pa za razpravo okoli resnica in legitimno prepričanje tretje osebe glede našega stališča. Na ta način prevladuje negativna konotacija.
Verski prozelitizem
Versko prozelitiziranje je zelo pogosto, ne le v krščanskih cerkvah, ki menijo, da je »širjenje besede« del svojih verskih dolžnosti.
Pravzaprav večina veroizpovedi meni, da je legitimno, če sestoji iz pridobivanja privržencev s čisto duhovnim prepričanjem, to je, da se omeji na tisto, kar sama religija predlaga in na argumenti ki ga uporablja za vzdrževanje svojega svetovnega pogleda. To je znano, kot smo že rekli, kot »pridiganje«, »spreobrnjenje« ali v krščanstvu »evangelizacija«.
Po drugi strani pa je obsojen, ko se izvaja z obtožbami drugim kultom ali z uporabo moralne, fizične ali verbalne prisile. Za varljivo velja tudi, ko se zateče k ponudbi gospodarskih, družbenih ali političnih moči in koristi, torej k vsemu, kar ni strogo iz mističnega in duhovnega področja.
V slednjih primerih večina cerkva obsoja prozelitizem kot nepošteno prakso med različnimi obstoječimi kulti, ki je v nasprotju z ekumenskim duhom in versko strpnostjo.
Politični prozelitizem
V svetu politike ima prozelitizem negativne konotacije. Politični prozelitizem je logično v pridobivanju privržencev za politično stvar s praksami, ki veljajo za "nepoštene": obljube, podkupnine, lažne obtožbe, med drugim, ki se oddaljujejo od zdravega izvajanja politike, ki bi morala biti objektivna izmenjava idej in predlogi.
Prozelitizem je obsojen in kaznovan na različne načine zakoni, v nekaterih primerih pravno in pravno, v drugih le z vidika moralno. Vse je odvisno od tega, kje je postavljena meja med sprejemljivimi praksami in tistimi, ki veljajo za nepoštene ali demagoške.