- Kaj je sodstvo?
- Značilnosti sodstva
- Kdo sestavlja sodstvo?
- Funkcije in pristojnosti sodstva
- Druga javna pooblastila
Pojasnimo, kaj je sodstvo, kdo ga sestavlja, njegove funkcije, pristojnosti in druge značilnosti.
Kaj je sodstvo?
Sodstvo je eno od treh javnih pooblastil v katerem tradicionalno Stanje, po Montaigneovi teoriji delitve oblasti.
Sodstvo je zadolženo za zagotavljanje spoštovanja zakon. To pomeni, da se ukvarja z reševanjem konflikti na družba po tem, kar narekuje ustava ali ustrezni pravni sistem.
Sodstvo sestavljajo sodišča in razsodišča, ki so sodni in pristojni organi. Reševati morajo spore tako med javnimi oblastmi kot med posamezniki ali celo med slednjimi in državo.
Torej je možno sprejemati odločitve relevantne, ki omogočajo Pravičnost v družbi, kaznovanje prestopnika, popravilo poškodovanega in zagotavljanje pravilo zakona. Za to je ta moč strukturirana v dolgo Organizacijska shema hierarhična sodišča, sodišča in instance, da se sooči s konfliktom na različnih ravneh, na katerih se pojavlja.
Vloga sodstva v družbi je zelo stara, čeprav je niso vedno izvajali usposobljeni in nepristranski sodniki, temveč kralji, modreci ali celo starešine plemena.
Po drugi strani pa je prisotnost elementa, ki družbi zagotavlja skupno merilo pravičnosti, bistvenega pomena za skupno življenje. To preprečuje oseb vzamejo pravico v svoje roke in ustvarijo spirale nasilje da je kasneje zelo težko rešiti mirno.
Značilnosti sodstva
Sodstvo mora nujno delovati po načelih nepristranskosti, sorazmernosti in pravilnega postopka. To zagotavlja, da a zločin storjeni prejmejo pravično kazen, ne samo s tistim, ki je bil kršen, temveč s samim kršiteljem.
Povedano drugače, sodstvo mora biti pozorno predvsem na zakon, ki mu omogoča celo presojo dejanj drugih javnih pooblastil, kadar so v nasprotju z določbami ustave, ki ureja državo.
Po drugi strani pa je sodstvo edina izmed javnih pooblastil, ki ni izvoljena z neposrednim glasovanjem prebivalstvo, ampak po meritvi in oceni drugih javnih pooblastil, ki so prav tako zadolženi za njegovo ponovno legitimiranje ali spremembo. Vendar pa mora sodstvo samo poskrbeti, da tudi volitve njegovih članov potekajo v okviru zakona.
Kdo sestavlja sodstvo?
Sodstvo je sestavljeno iz hierarhičnega niza sodišč in razsodišč. Tam se pravičnost uresničuje s pregledom dokazov, argumenti in kar določajo sami zakoni.
Za to delo so zadolženi za zadevo akademsko usposobljeni sodniki, ki zadevo obravnavajo povsem nepristransko in na koncu tudi postopajo po zakonih in protokoli sodni
Različne sodne instance sestavljajo sodniki in odvetniki (zagovorniki in obtožniki). Vsak je posvečen določenemu vidiku prava, kot npr kazen, to upravnih, to civilno, to ustavniitd. in je za to zelo specializirana.
Hkrati je ta oblast organizirana v piramidno in hierarhično strukturo, na vrhu katere je vrhovno sodišče, nato pa se spusti toliko sodišč, kolikor je stopnic, ki gredo od najsplošnejšega (država) do predvsem (občina). , na primer).
Funkcije in pristojnosti sodstva
Sodstvo je zadolženo za ohranjanje pravičnosti in s tem miru. Njegova temeljna vloga je zagotoviti pravno državo, to je, da se vse obravnavane zadeve ocenjujejo po enakih pravnih merilih, čeprav ob upoštevanju olajševalnih okoliščin primera.
Z izpolnjevanjem teh funkcij je sodstvo tudi regulatorno telo za drugi dve javni oblasti, ki jima preprečuje ravnanje izven ustave. V primeru, da to storijo, je pooblaščen, da razglasi ničnost istega in zahteva odpiranje raziskave z namenom kaznovanja odgovornih.
Vse, kar zahteva sodno odločanje, sodi v funkcije sodstva: od reševanja sosedskega spora, določitve kazni tatu mobitela ali preiskave skorumpiranega uradnika, do razlage člena ustave, da se odloči, ali lahko zakon oz. se ne sme uveljaviti.
Druga javna pooblastila
Poleg sodstva javna pooblastila države vključujejo:
- Izvršna oblast. Oblikuje ga predsednik ali premier države, skupaj s svojim ministrskim vlakom, guvernerji, župani in drugimi osebnimi položaji javnih volitev, je moč, ki je zadolžena za prevzem volana države, sprejemanje političnih odločitev, ki so pomembne. .
- Zakonodajna moč. Lahko ga sestavljajo enodomni parlament (sestavljajo ga poslanci) ali dvodomni parlament (sestavljajo ga poslanci in senatorji). Njegova naloga je pripraviti, odobriti, spremeniti ali razveljaviti zakone. Poleg tega upravlja in nadzoruje državni proračun.