Nalbuphine

Nalbuphine je sredstvo proti bolečinam, ki spada v skupino opioidov. Kratek čas se uporablja za umiritev zmerne do akutne bolečine in se daje predvsem kot raztopina z različnimi nivoji učinkovine. Snov se uporablja tudi pri anesteziji.

Kaj je nalbufin?

Nalbuphine je zdravilna snov iz skupine zdravil proti bolečinam. Snov je dodeljena opioidom in ima tako agonistične kot antagonistične učinke. Poleg imena nalbuphine se uporabljajo tudi sinonimi Nalbuphini hydrochloridum, Nubain in Nalbuphin hidroklorid rabljen. V kemiji se uporablja empirična formula C21-H27-N-O4. To ustreza moralni masi 357,44 g / mol.

Čeprav s farmakološkega vidika nalbufin spada v skupino opioidov, h katerim u. a. Celo droga heroin šteje, nalbufin ni podrejen Zakonu o narkotikih. Pod trgovskim imenom Nalpain® je učinkovina na voljo na recept kot injekcijska raztopina.

Analgetična moč nalbufina je med analgetično močjo morfija in kodeina. Zato se daje kot sredstvo proti bolečinam za lajšanje zmerne do akutne bolečine. Dajemo ga subkutano (tj. Kot injiciranje pod kožo), intramuskularno (tj. Kot injiciranje v mišico) ali intravensko (tj. Kot raztopina neposredno v veno), odvisno od primera.

Farmakološki učinek

Nalbuphine deluje protibolečinsko. Snov deluje agonistično na človekove receptorje kappa. Hkrati je antagonistično aktiven tudi na My receptorjih. Zaradi tega kombiniranega agonističnega in antagonističnega načina delovanja nalbufinu uspe preprečiti depresijo dihanja, ki je sicer značilna za opioide. Takšna lahko npr. B. se pojavijo po operaciji, pri kateri so fentanil uporabili za anestezijo. Z nalbufinom lahko olajšamo dihalno depresijo in hkrati nadaljujemo z zdravljenjem bolečine.

Običajni odmerek za odraslo osebo s povprečno telesno maso (70 kg) je med 10 in 20 mg. To ustreza 0,1 do 0,3 mg nalbufina na telesno maso. Lahko ga dajemo vsake tri do šest ur, največji dnevni odmerek za odraslo osebo pa je 20 mg. Odmerek traja od tri do šest ur (odvisno od intenzivnosti bolečine).

Začetek učinka je odvisen od vrste nagrade. Po intravenski uporabi, ki je običajna v Evropi, se začetek delovanja zabeleži po dveh do treh minutah. Intramuskularne ali subkutane injekcije povzročijo opazen učinek na telo šele po 15 minutah.

Medicinska uporaba in uporaba

Nalbuphine je sredstvo proti bolečinam. Je eden izmed opioidov.Kljub temu v Nemčiji zanj ne velja zakon o drogah, vendar je na voljo kot raztopina za injiciranje na recept.

Priprave z nalbufinom se uporabljajo za zdravljenje zmernih do hudih bolečin. Vendar se zdravljenje daje le za kratek čas. Nalbuphine ni primeren za dolgotrajno uporabo.

Dajanje nalbufina je lahko intravensko, subkutano ali intramuskularno, odvisno od posameznega primera. Kdaj pride do opaznega učinka, je odvisno od vrste nagrade.

Poleg terapije proti bolečinam se v anesteziji uporabljajo tudi pripravki, ki vsebujejo snov nalbufin. V tem kontekstu se nalbufin uporablja za umetno induciranje komatoznega stanja otrplosti. Uporablja se za izvajanje operacij ali diagnostičnih ukrepov brez motenj in bolečin.

Tu lahko najdete svoja zdravila

Tveganja in neželeni učinki

Nalbupinina se ne sme dajati, če je bolnik preobčutljiv ali neobčutljiv. V teh primerih obstaja kontraindikacija (kontraindikacija). Poleg tega lahko pride do interakcij z agonisti, ki delujejo na µ-opioidni receptor. Tako je s pripravki, ki vsebujejo morfij ali fentanil. Njihov glavni učinek je skoraj popolnoma nevtraliziran z antagonističnim učinkom nalbufina. Posebna previdnost je potrebna tudi, če se hkrati jemljejo pripravki, ki delujejo v centralnem živčnem sistemu.

Doslej so se ob dajanju nalbufina pojavili naslednji neželeni stranski učinki: omotica, obilno znojenje, sedacija (stanje skrajnega umirjanja do popolne imobilizacije ali objektivno obstoječe otrplosti) in razvoj zaspanosti (količinsko motenje zavesti, ki ima za posledico omejeno budnost gre zraven).

Poleg tega lahko nalbufin povzroči bruhanje, suha usta, glavobole in nepravilen srčni utrip. Možno je tudi, da lahko pride do hiper- ali hipotenzije.