• Kaj je multikulturalizem?
• Značilnosti multikulturalizma
• Primeri multikulturnosti
• Medkulturnost, multikulturnost in transkulturnost

Pojasnimo, kaj je multikulturnost, značilnosti in primeri. Poleg tega medkulturnost, multikulturnost in transkulturnost.

Multikulturalizem pomeni, da različne kulture sobivajo in ohranjajo svoje razlike.

Kaj je multikulturalizem?

V širšem smislu multikulturnost ali multikulturnost kaže na prisotnost večplastnosti tradicije kulturno sobivanje družba, ne da bi morali žrtvovati svoje identitete; se pravi prijateljskemu etničnemu in kulturnemu pluralizmu. Vendar je strog pomen koncepta zapleten in je odvisen od specifičnega področja, na katerem se uporablja, kot je npr sociologije, politična filozofija oz pogovorni jezik.

Ideja multikulturalizma se poraja v kontekstu od demokracije Zahodni liberalci, katerih družbe so postopoma absorbirale tok selitveni preostalega planeta, sprva kot posledica kolonializem evropski, kasneje pa kot ustrezno globalni pojav.

Tako živijo ljudje različnega etničnega, verskega in jezikovnega izvora narodi ustanovljeno na a nacionalna identiteta Bolj stroga. To je očitno idealno okolje za napetosti in rivalstva, pa tudi za znatno obogatitev kulturo sprejemnik.

Multikulturalizem je mogoče razumeti kot alternativo konceptu »talilni lonec«, po katerem multietnične družbe na koncu postanejo kulturno homogene, skozi proces asimilacije, v katerem prevladuje dominantna kultura (čeprav ne onesnažena).

Po drugi strani multikulturna družba dopušča integracijo, ne da bi pri tem žrtvovala identiteto manjšinskih kultur, in predlaga prostor, kjer bi lahko obstajale kot enakovredne v vseh pogledih.

Vendar te manjšine niso vedno migrantskega izvora. Velikokrat so potomci prvotnih prebivalcev ozemelj, ki so jih kolonizirali pooblastila Evropske države, ki so bile bolj ali manj na silo asimilirane v a Stanje moderno utemeljeno po zahodnem stališču.

V tem smislu je multikulturnost del veliko večjega političnega gibanja, ki se zavzema za vključevanje marginaliziranih skupin v družbo, kot so LGBTQ populacija, invalidi itd.

Značilnosti multikulturalizma

Na splošno lahko multikulturalizem opišemo na naslednji način:

• Izraz ima lahko politično ali ideološko rabo, po kateri sestoji iz nujne vključenosti etničnih in kulturnih manjšin v družbi kot enakovrednih, kar jim omogoča, da ohranijo svoje kulturno identiteto. Hkrati ima lahko opisno uporabo, ki velja za tiste družbe, ki zaradi svojega zgodovinskega izvora sestavljajo različne narodnosti, religije in kulture.
• Na splošno multikulturna perspektiva predlaga, da bi prebivalci a država mirno sobivajo v drugačnosti, ne da bi morali žrtvovati svojo kulturno identiteto v korist prevladujoče.
• Njegovi privrženci ga obravnavajo kot pravičnejši, celovitejši in strpnejši družbeni model, ki ljudem omogoča, da izrazijo, kdo v resnici so.
• Po drugi strani pa ga kritizirajo, ker je njegov pristop nekako nedosegljiv: zgolj sobivanje med različnimi kulturami vodi do integracije pod različnimi pogoji in vprašljivo je, ali je treba kulture nujno vzdrževati v stanju »čistosti«, saj so živi organizmi in se sčasoma spreminjajo.
• Drug vir napetosti za multikulturalizem so točke filozofskega ali pravnega konflikta med različnimi kulturami glede vprašanj družbenega pomena, kot so diskriminacija, mesto žensk v družbi ali nekatere tradicionalne prakse.

Primeri multikulturnosti

Bolivijsko družbo sestavlja 36 različnih skupin avtohtonih prebivalcev.

Nekaj ​​trenutnih primerov multikulturalizma je naslednjih:

• Večnacionalna država Bolivija. Bolivijsko družbo od svojih začetkov sestavlja 36 različnih skupin avtohtonih naseljencev, med katerimi prevladujejo Aymara in Quechua, pa tudi ljudstvo mestizo, plod španska kolonizacija. To je v zadnjem času pripeljalo do pristopa države v večkulturnem smislu: ustava države na primer priznava 36 uradnih jezikov, razen španščine.
• kanadska družba. Kanadsko družbo, ki velja za najbolj napredne in raznolike v zahodnem svetu, od sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja vodijo vrednote multikulturalizma. Pravzaprav je njegov predlog za raznoliko in pravičen Mednarodno velja za zgled in je razlog za množično sprejemanje migrantov.

Medkulturnost, multikulturnost in transkulturnost

Drugi koncepti, povezani s kompleksnimi procesi kulturne integracije, so medkulturnost, multikulturnost in transkulturnost, ki si zaslužijo, da jih obravnavamo posebej:

• Plurikulturnost. Multikulturna perspektiva se od multikulturne razlikuje po tem, da ne zagovarja edinstvenih kulturnih identitet, temveč jih razume kot skupek kulturnih trendov in tradicij različnih izvorov, ki sobivajo znotraj družbe ali celo znotraj istega posameznika.Tako identiteta ne bi bila nekaj statična, ampak večplastna, vsaka oseba pa ima večkulturno sposobnost, ki ji omogoča, da se hkrati integrira v različna kulturna okolja.
• Medkulturnost. Po drugi strani je medkulturnost podobna multikulturalizmu po svoji ideji, da bi morala kulturna integracija potekati pod enakimi pogoji, ne da bi ena kultura prevladovala nad drugo, ampak preko dialog in koncert. To omogoča konflikti značilnost kulturnega nasprotja se rešujejo mirno, horizontalno in sinergično, pri čemer se spodbuja srečanje kultur in potrebna hibridizacija, ki omogoča in spodbuja sožitje.
• Transkulturnost. Po drugi strani pa ideja transkulturnosti vzbuja možnost, da kulturno identiteto globoko hranijo različne tradicije in izvori, ki na kompleksen način dodaja elemente za ustvarjanje novih tradicije in nove oblike kulture. V tem smislu je bolj kot kulturna integracija bolj ali manj kaotična hibridizacija, prvi rezultat globalističnih delovnih, gospodarskih in komercialnih trendov. V tem smislu bi bile kulturne identitete v najboljšem primeru prehodne in se nenehno spreminjajo.