migracije

Demografa

2022

Pojasnimo, kaj so migracije in vrste selitev, ki se lahko pojavijo pri živalih in ljudeh. Prav tako njeni vzroki in posledice.

Migracije so bile vir kulturne, rasne in gospodarske raznolikosti.

Kaj je migracija?

Ko govorimo o migracijah, mislimo na selitev človeških populacij (oz živali, odvisno od primera) iz običajnega izvora na novo stalno destinacijo, kjer ponovno ustanovijo svoj dom. Gre za izraz, ki se uporablja na sociološkem in tudi biološkem področju, odvisno od tega, ali govorimo o migracijah ljudi ali živalskih.

V primeru živali, te premiki lahko so redne, po koledarju parjenja, ali dokončne zaradi pritiskov druge narave; toda v primeru človeških populacij gre običajno za bolj zapleteno zadevo, ki jo motivirajo različni razlogi in vpliva tudi na družba usode.

Migracije so pojav, na katerega se človeštvo Uporabljali so ga že od antičnih časov, saj so vedno obstajale skupine, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov zapustijo kraj bivanja in ustanovijo nova naselja ali se pridružijo obstoječim.

Pravzaprav so bile migracije skozi zgodovino močan vir raznolikost kulturno, rasno in gospodarsko, ki je z izmenjavo spodbujala razvoj.

Vendar se migracije ne zgodijo vedno v srečnem kontekstu. Obstajajo tudi številni primeri razseljenih oseb vojne, z lakotami oz naravne nesreče, iskanje azila in nove priložnosti v drugih zemljepisne širine, da ne omenjam izgnancev in prebivalstva, izgnanih iz rasnih ali političnih razlogov iz svojih domovin, ki so postali izobčenci oz. državljani tavali, dokler niso spet našli dom drugje.

Vrste migracij

Povedali smo že, da obstajata dve obliki selitve, odvisno od tega, ali govorimo o živalih oz Ljudje. Vendar pa lahko v slednjem primeru govorimo tudi o določenih migracijskih kategorijah, ki so:

  • Odvisno od trajanja premik. Govorimo lahko o začasnih migracijah, pri katerih se prebivalstvo Čas preživi stran od kraja izvora in se pozneje vanj vrne; ali trajne migracije, pri katerih se opravi enosmerno potovanje v drug kraj.
  • Odvisno od narave premika. Glede na to, ali je selitev prostovoljna ali ne, lahko govorimo o prostovoljni oziroma prisilni migraciji.
  • Glede na cilj izpodrivanja. lahko govorimo o notranje migracije, ko je destinacija izbrana znotraj iste države, ali zunanje migracije, če gre za mednarodno destinacijo.

Vzroki za migracijo

Zaradi vojn mesta in države pogosto postanejo nenaseljena.

V primeru selitve živali so vzroki na splošno povezani z dvema stvarema:

  • Zima in gnezditvena sezona. veliko vrste bežijo pred prihajajočim mrazom tako, da potujejo na jug, ali pa potujejo na dolge razdalje, da se vrnejo na določeno gnezditveno ali drstitveno mesto.
  • Spremembe habitata. Pojavijo se, ko nekaj poruši vaše ekološko ravnovesje habitat: prihod novih vrst, onesnaževanje okolja oz naravne nesreče.

Vzroki za selitev ljudi pa so lahko bolj raznoliki:

  • Gospodarska kriza, revščine ali lakota. Ko se življenjske razmere v državi ali regiji poslabšajo nad sprejemljivimi, je običajno, da se človeške populacije začnejo seliti in iščejo priložnosti drugje.
  • vojne in oboroženih spopadih. Nasilje pogosto postane neprimerno za bivanje mesta in države, ki prisilijo svoje prebivalce, da začnejo pohod proti mirnim območjem ali območjem zunaj konflikt.
  • Izgnanci in preganjanja. Spremembe političnega režima običajno prinesejo korenite spremembe v pravilih družbene igre in v teh primerih so nekateri ljudje ali skupnosti prisiljeni zapustiti svoje domove in svoja življenja, izgnani izven države ali pobegniti, da bi rešili lastna življenja.
  • Naravne nesreče. Kataklizme, podnebne katastrofe, velike industrijske ali energetske nesreče in veliko število nesreč, ki otežujejo življenje v kraju izvora.

Posledice migracij

Človeške migracije imajo običajno velike posledice tako za kraj izvora kot za namembni kraj, kot so:

  • Demografske spremembe. To vključuje praznjenje mest in regij izvornega kraja, ustvarjanje kulturne in gospodarske praznine, ki včasih še bolj zaplete stvari za tiste, ki ostanejo, in množičen prihod migrantov v ciljni kraj, ki ustvarja večjo povpraševanje lokalnih virov.
  • Kulturna in etnična izmenjava. Mešanje in mešanje, hibridizacija kulture in ras, prispeva nove in sveže vložke tako v ciljno družbo kot v genetsko dobro svojega prebivalstva, s čimer povečuje drugačnost, raznolikost in kulturno bogastvo.
  • Spremembe v gospodarski dinamiki. Migranti pogosto pošiljajo denar svojim zapuščenim sorodnikom, kar predstavlja novo in dodatno gospodarsko gibanje na destinaciji. Hkrati zagotavljajo delovno silo za svojo novo družbo in včasih bogastvo, ki ga nosijo s seboj.
  • ksenofobija. Odpor prebivalcev destinacije proti migraciji lahko doseže nevarne meje in se sproži nasilje, rasizem in druge ekstremne manifestacije.
!-- GDPR -->