Pojasnimo, kaj je etnologija, njen izvor, zgodovino, pomen in cilje. Tudi njegove razlike z etnografijo.
Kaj je etnologija?
Etnologija je ena izmed družbene vede, zelo blizu antropologija (včasih velja za eno od njenih vej), ki je namenjena sistematičnemu preučevanju in primerjavi kulture sedanji in pretekli. Tako sklepa o temeljnih konceptih družba človek: raznolikost kultura, sorodstvena razmerja in družinska organizacija, religioznost ali ekonomski in življenjski sistem, med drugim.
Za etnologijo so vse človeške manifestacije enako pomembne. Iz tega razloga ne razlikuje med kulturnimi ali neopredmetenimi dobrinami ter materialnimi ali opredmetenimi dobrinami, saj so vsi rezultat človeške organizacije in njene vrednote temeljno.
Vendar je običajno, da se ta disciplina danes zanima za nekonvencionalne človeške manifestacije, torej značilne za majhna, izolirana mesta ali tradicionalne podeželske družbe, v nasprotju s tem, kar velja za prevladujočo civilizacijsko težnjo.
Ta preferenca se deloma odziva na nastanek etnologije na začetku 19. stoletja. Takrat je veljal za organiziran niz opisov, podatkov, opomb in zgodb, ki so se nanašale na »eksotične običaje« »čudnih ljudstev«. Narekovaji kažejo, da so to zelo relativni premisleki in v znanstvenem smislu zelo neobjektivni: na podlagi katerih vrednot razlikovati "čudne" ljudi od običajnih?
Zaradi tega je etnologija v dvajsetem stoletju spremenila svoje temelje in pri svojih ustanoviteljih zavračala uporabo pogostih izrazov, kot sta »divji« ali »primitivni«, saj so začeli razmišljati Evrope in zahodna kultura kot »normalna«, »napredna« ali »civilizirana«: merilo, ki je na koncu legitimiralo rasistična merila kot znanost in etnocentrična iz evropske imperialne dobe.
Cilji etnologije
The objektivno Osnovo etnologije bi lahko razumeli kot opis in primerjavo različnih človeških kultur, z namenom razumevanja in beleženja raznolikosti naše vrste. V tem smislu gre za zelo star cilj, ki so se mu v tistem času približale zelo različne kulture.
Na primer, v stari Grčiji je geograf in zgodovinar Herodot (484-425 pr.n.št.) preučeval razlike in kontraste med Grki in Perzijci ali Egipčani. Razlika je v tem, da si sedanja etnologija prizadeva za to tehnike obdarjeni z znanstveno veljavnostjo, torej univerzalni, preverljivi in niso odvisni od subjektivnosti raziskovalca.
Za to ima na splošno etnologija a raziskovalna metoda znano kot etnografija.
Pomen etnologije
Etnologija ponuja vrsto človek a znanje sebe in možnosti učenje da to pomeni. Z drugimi besedami, s primerjavo smeri različnih kultur, z njihovimi uspehi, neuspehi, težavami in razlikami, se lahko človeku približamo na bolj popoln in kompleksen način kot zgolj s poizvedovanjem v lastni kulturi.
Etnologija je danes disciplina, ki človeštvu omogoča, da si ustvari svojo vizijo samega sebe, in ne toliko, kot prej, študij »drugih« ali »drugačnih«. Z roko v roki s zgodovino, sociologije in druge družbene vede, osredotočene na človeka, predstavlja enega glavnih sodobnih virov razmišljanj o tem, kdo smo, in vložkov za muzeje in interpretacijo naše preteklosti.
Razlika med etnologijo in etnografijo
Kot smo videli, je etnologija družboslovna veda. Po drugi strani pa je etnografija sistematična raziskovalna metoda, ki je v službi etnologije in socialne antropologije. Tako je etnolog lahko hkrati tudi etnograf, ni pa nujno obratno.
Etnografija predlaga neposredno opazovanje kulturnih praks človeške skupine, pogosto celo sodelovanje v njih, da bi preučevali diskurz (kaj ljudje govorijo) in prakticirali (kaj ljudje počnejo) z orodji, kot so dialog, beleženje, snemanje, itd. Gre torej za terensko študijsko metodo, ki gre neposredno na stvar, namesto da bi bila posredovana prek knjig.