Pojasnimo, katere so raziskovalne metode in katere so glavne. Prav tako, kakšne so značilnosti vsakega posebej.
Kaj so raziskovalne metode?
A raziskave Gre za dejavnost, namenjeno pridobivanju novega znanja ali njegovi uporabi za reševanje težave specifične, po razumljivem, sporočenem in ponovljivem postopku. Lahko je namenjen različnim področjem človeškega znanja in vključuje različne vrste sklepanja in postopki, odvisno od izbrane raziskovalne metode.
Izraz metoda prihaja iz grščine cilj-, "proti" in hodos, "Pot", kar nakazuje, da je njen pomen "najprimernejša pot do konca." Se pravi, metoda je postopek, ki ga izberemo za pridobitev vnaprej določenega namena.
Posledično so raziskovalne metode različni modeli postopkov, ki jih lahko uporabimo v določeni preiskavi, pri čemer upoštevamo njene potrebe, torej naravo želenega pojava. raziskati.
Popoln primer tega je znanstvena metoda, a niz postopkov vrste logično in eksperimentalne, ki omogočajo preverjanje a hipoteza skozi nadzorovane, ponovljive in natančne izkušnje, torej skozi to, kar poznamo danes kot znanost.
Lahko vam služi:
Kakšne so raziskovalne metode?
Na splošno raziskovalne metode delimo na logične in empirične. Logične raziskovalne metode vključujejo uporabo misel in razloge za izvršitev odbitki, analiza Y sinteza.
Po drugi strani pa se empirične raziskovalne metode približujejo znanje skozi ponovljive, nadzorovane in dokumentirane izkušnje, ki jih poznamo pod imenom poskusi.
Poleg tega lahko prepoznamo naslednje metode:
- Logično-deduktivna metoda. Sestoji iz uporabe splošnih načel za posamezne primere, začenši z določenimi povezavami sojenja. To se zgodi tako, da: 1) najdemo neznane principe med že znanimi in 2) odkrijemo neznane posledice že znanih načel.
- Direktna deduktivna metoda. Zaposlen predvsem v logiki in formalnem sklepanju, potegne edinstven in resničen zaključek iz končnega niza dokazanih premis.
- Indirektna deduktivna metoda. Gre za metodo, ki temelji na logiki silogizma, torej na primerjava dveh začetnih premis za pridobitev a sklep končno. Na splošno je začetna premisa splošna ali univerzalna, druga premisa je partikularna, zaključek pa je lahko eden ali drugi.
- Hipotetična deduktivna metoda. To je metoda, ki se začne pri a hipoteza ali začetno razlago, da bi kasneje iz nje pridobili posebne zaključke, ki bodo nato eksperimentalno preverjeni. To pomeni, da obsega začetni korak empiričnih sklepov (opazovanje, na primer), ki omogočajo odbitek začetne hipoteze, ki ji je nato izpostavljeno eksperimentiranje.
- Metoda induktivne logike. Predlaga obratno pot: iz določenih premis se sklepajo univerzalni ali splošni zaključki bodisi prek popolnih indukcij (upoštevajo se vsi elementi, ki sestavljajo predmet preučevanja) bodisi nepopolni (upoštevajo se le nekateri elementi, ki ga sestavljajo).