kubanska revolucija

Zgodovina

2022

Pojasnimo, kaj je bila kubanska revolucija, kdo je bil del nje in njene dogodke. Prav tako njeni vzroki in posledice.

Levičarsko gverilsko vojsko je vodil Fidel Castro Ruz.

Kaj je bila kubanska revolucija?

Kubanska revolucija je znana kot vstaja v orožju kubanskega revolucionarnega gibanja, levičarske gverilske vojske pod vodstvom Fidela Castra Ruza, proti diktatorskemu režimu Fulgencia Batiste, ki je od leta 1952 vladal usodi karibskega otoka.

Ta vstaja se je začela 26. julija 1953, ko se je skupina mladih pod vodstvom Castra odcepila od Kubanske ljudske stranke in začela oborožen boj proti Batisti, ki se je imenovala »stoletna generacija« in poskušala zavzeti vojašnico Moncada v Santiago s Kube in vojašnice Carlos Manuel de Céspedes v Bayamu, ki ni uspel v poskusu ter ga aretira in preganja diktatura.

Castro in njegovi privrženci so bili leta 1955 zaradi mednarodnega pritiska amnestirani, potem ko so plačali 22 mesecev zapora, in ustanovili so Gibanje 26. julija (M-26-7), protiimperialistično in demokratično organizacijo, ki temelji na idejah Joséja. Martí.

Nato so odšli v Mehiko in tam ustanovili revolucionarno vojsko, s katero so strmoglavili Batista, objektivno Začeli so 25. novembra 1956, pristali na Kubi in vstopili v Sierra Maestro v vzhodnem delu države.

Pod poveljstvom gverilske vojske so Fidel Castro, Ernesto "Che" Guevara ter Camilo Cienfuegos in Juan Almeida uživali ogromno simpatij po vsem svetu v kontekstu hladne vojne med ZDA in Sovjetska zveza, ko so začeli svoj skoraj 3-letni boj za strmoglavljenje diktature.

1. januarja 1959 so gverilske čete zavzele Havano in Santiago ter ustanovile vlada začasno in raznoliko, v rokah sodnika Manuela Urrutia Lleója v predsedstvu in s Fidelom Castrom kot poveljnikom vojske. To vlado so priznale Združene države Amerike, kar je pomenilo konec Batistove diktature.

Revolucija na oblasti

Kljub zavezanost revolucionarni z novimi svobodnimi volitvami, takoj ko so prišli na oblast, kot je bilo napovedano v "Manifestu Sierra Maestra", ko je bil na oblasti, je bilo odločeno, da se volitve ne izvedejo do leta 1974.

Po razglasitvi kubanskega komunističnega režima so se volitve redno ponavljale, vendar po posrednem sistemu v rokah državnega sveta, ki mu je predsedoval Fidel Castro, predsednik Kube od takrat do leta 2008, ki ga je nasledil na njegovem mestu brat Raúl.

Komunistični režim je imel pomoč in zavezništvo Sovjetske zveze (ZSSR), ZDA pa so ga sankcionirale in gospodarsko blokirale od šestdesetih let prejšnjega stoletja, potem ko so številni poskusi invazije na otok propadli, eden iz Dominikanske republike Leonidas Trujillo in drugi iz ZDA, v znamenitem zalivu prašičev.

Takrat je poskus ZSSR, da na Kubo namesti niz jedrskih bojnih glav, da bi ogrozil svoje severnoameriške tekmece, privedel do svetovne krize, znane kot kubanska raketna kriza ("karibska kriza" za Rusijo in "krizni oktober" za Kubo), in ki velja za eno najvišjih točk celote konflikt hladne vojne.

Po razpadu ZSSR leta 1991 je to komunistično Kubo pripeljalo v čas lakote in bede brez primere, ki so ga imenovali "posebno obdobje" in ki je privedlo do obupanega bega številnih obubožanih Kubancev, ki so se vrgli v vodo v doma izdelanih čolnih, da bi pojdite na ozemlje Severne Amerike.

Kubanska revolucija velja za pomemben dogodek na celinski in svetovni ravni, še vedno pa je simbol protiimperialističnih bojev Latinska Amerika in iz tretjega sveta, pa tudi od revolucionarne levice in levičarske zavezanosti oboroženemu boju.

Vzroki kubanske revolucije

Glavne vzroke za kubansko revolucijo lahko povzamemo kot:

  • Svetovni vpliv oktobrske revolucije leta 1917, v kateri je ruski proletariat odstavil carje in ustanovil revolucionarno vlado. Enako se je zgodilo z revolucijo v Gvatemali leta 1944.
  • The državni udar Fulgencia Batiste proti legitimno izvoljeni vladi Carlosa Pría Socarrása, ki je povzročila globoko slabo počutje v prebivalstvo.
  • Odvisnost od Združenih držav, ki so vzdrževale Batistino vojaško diktaturo na Kubi, medtem ko je kubansko ljudstvo trpelo brezposelnost in korupcija posplošeno.

Posledice kubanske revolucije

Kubanska revolucija je s seboj prinesla začetek komunističnega režima.

Po drugi strani lahko glavne posledice kubanske revolucije povzamemo kot:

  • Padec diktature Batista in začetek obdobja revolucionarnih reform in nacionalizacij na Kubi, ki je prizadela bančno in sladkorno industrijo ter sčasoma povzročila množičen izseljevanje kubanskega srednjega razreda.
  • Pretrganje odnosov med ZDA in Kubo ter gospodarska in komercialna blokada prve proti karibskemu otoku, ki bo postal gospodarsko odvisen od Sovjetske zveze do njenega razpada v zgodnjih devetdesetih letih.
  • Začetek oz Komunistični režim Kuban, ki to še vedno vlada narod, in da bodo zaradi svoje avtoritarne politike (usmrtitve, hitri procesi, preganjanje nasprotnikov, homoseksualcev in umetnikov, prepoved zapuščanja otoka itd.) hitro pridobili zavrnitev latinskoameriške inteligence, ki jih je sprva podpirala.
  • Kubanska revolucija je imela ogromen vpliv na druga revolucionarna levičarska gibanja po vsej Latinski Ameriki, kar je privedlo tudi do pojava gveril in uporniških gibanj, na katera so se ZDA odzvale s financiranjem krvavih protikomunističnih diktatur, kot je pinohetizem (Čile). ali nacionalni reorganizacijski proces (Argentina).
!-- GDPR -->